Bjelovarsko-bilogorska županija leži v osrednjem delu hrvaškega panonsko-subpanonskega prostora. Kljub ugodni lokaciji znotraj Hrvaške in ugodnim fizičnogeografskim značilnostim ima v zadnjih 50 ...letih zelo negativne demografske značilnosti. Z vidika celotne županije so demografske razmere v podeželskih delih še veliko bolj neugodne kot v mestnih naseljih. Med letoma 1961 in 2011 se je delež podeželskega prebivalstva v županiji zmanjšal za 46,7 %.
Increasing longevity raised the prospect of a workplace for ageing workers. Previous studies reveal that work ability decreases with age, even among the healthy, and decreased significantly with age ...among women. The aim of the study is to examine the perception of work ability of public sector employees aged 55 years and older and gender differences in three European countries.
A prospective longitudinal study design and standardized "Work Ability Index" (WAI) were used. This study analysed the relationship between ageing, gender, and perceived work ability among 1653 employees aged 45.06±10.90 years (562 men and 1091 women) from Spain, Bosnia and Herzegovina and Monte Negro. The research was conducted in 2018.
Older employees had a better WAI than their younger colleagues (P<0.001). The lowest prevalence rate 20% of excellent WAI was between 35 and 44 years of age. The reduction of WAI in Bosnia and Herzegovina was huge 68%, compared with 30% in Monte Negro (more than 2 times) and 14% in Spain (almost 5 times more).
Gender and age was not protector and predictor of excellent or reduced work ability. Work ability did not decrease with age among women and men, public sector employees. Work ability depends of health and safety, promotion and preventive activities at the workplace.
V razvitih družbah se prebivalstvo vse bolj stara, kar bo eden (naj)večjih ekonomskih in socialnih izzivov v prihodnosti. V Sloveniji naj bi bilo po predvidevanjih do leta 2060 30 odstotkov ...prebivalstva starejšega od 65 let, zato se utemeljeno postavlja vprašanje, kakšen je življenjski slog starejših in kako lahko v teh letih nanj še vplivamo. Nekateri starejši se iz različnih vzrokov odločijo, da bodo starost preživeli v domu za starejše. V prispevku so predstavljeni rezultati raziskave o življenjskem slogu starejših v domovih za starejše. Izvedli smo jo na vzorcu 390 starejših v domovih za starejše v Pomurju v obdobju februar– maj 2015. Uporabljeni sta bili deskriptivna analiza in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Iz rezultatov raziskave izhaja, da na življenjski slog v domovih za starejše bistveno vplivajo socialno-ekonomski položaj, spol, status, starost in leta prebivanja v domu.
The quality of long-term care services has an important effect on the quality of life of their users and their informal carers. By identifying gaps between provision of services and users' needs we ...can suggest adjustments of the long-term care services and advance their development.
The data from the first Slovenian national survey of social homecare (SHC) users and their informal carers was utilised. Linear regression analysis was used to evaluate factors that affect assessments of five-dimensional concept of access.
On average, affordability was rated the lowest (mean=2.9) and acceptability the highest (4.0), with availability, accessibility and accommodation (mean=3.6) in the middle. Regression analysis explains 15% of variability in affordability, while for other dimensions much less. Caregiver's needs are the most influential predictor of access, negatively influencing the rating of access (availability B=.127, accommodation B=-.113, acceptability B=-.120, affordability B=-.155). Care recipients' needs also affect the rating of affordability (B=-.132). Family income negatively influences the rating of availability (B=-.115), accessibility (B=-.076) and affordability (B=-.270). Residents of rural areas rate availability (B=-.070) and affordability (B=-.067) less favourable.
This study showed that affordability is rated the least favourable among components of access. Adjustment in private out-of-pocket co-payment mechanism is suggested.
The general aim of this paper is to present insights from a Polish case study on the learning experiences of Polish older men. The research data was collected by means of ‘guided’, semi-structured ...interviews. This paper presents two well-educated older men’s life stories from two different local communities in Poland and the analyses of their life experiences in the context of masculinities and ageing using a biographical learning approach. The analyses of the two biographical narratives have shown the diversity in the life histories of older men, but also similar struggles and challenges. They have illustrated how older men cannot simply be reduced to their experience of ageing, but that they also carry some continuously (re)negotiated struggles with masculinity, weaving new and rich threads for learning that is lifelong and life-wide.
članek predstavlja dosedanja teoretiziranja družbenih vidikov staranja socialne gerontologije in pomen najnovejšega spoznavnega težišča, raznovrstnosti staranja, za razumevanje neenakosti ...starih ljudi. v pregledu literature vrednotimo razumevanje raznolikosti starih ljudi različnih družboslovnih intelektualnih tradicij z vidika družbene neenakosti v modernih državah blaginje, ki so na izzive staranja pre- bivalstva v zadnjem obdobju začele odgovarjati s politiko aktivnega staranja. kritika te politike je pojasnjevanje makroravni izkušnje staranja kritične struje, saj izpostavlja, da so različnosti starih ljudi vezane na vprašanja družbene pravičnosti. Ugotavljamo, da kritična struja v postindustrijskih zahodnih družbah staranja 21. stoletja s svojimi teoretiziranji prispeva k temu,da zaloga vednosti gerontologije prispeva h krepitvi moči te družbene skupine in bolj kakovostni starosti vseh, tudi marginalnih družbenih skupin.
V prispevku najprej analiziramo vlogo in pomen izobraževanja in usposabljanja starejših delavcev z vidika učinkov na delovnem mestu. Učinki oz. vplivi izobraževanja in usposabljanja (starejših) ...delavcev se kažejo na različnih ravneh pojavnosti, in sicer kot znanje, spretnosti, vrednote, vedenje posameznikov, po drugi strani pa se učinki kažejo tudi na organizacijski ravni. V prispevku analiziramo podatke raziskave PIAAC, pri čemer izhajamo iz teze, da so starejši delavci v primerjavi z mlajšimi diskriminirani pri dostopu do izobraževanja in usposabljanja, povezanega z zaposlitvijo oz. delom. Ugotovitve analize predpostavke potrjujejo.
Ugotovitve različnih avtorjev kažejo, da imajo starejši ljudje po večini negativen odnos do oskrbe na domu na daljavo. Da bi spoznali stališča starejših do te storitve v Sloveniji, smo izvedli ...raziskavo, katere rezultati so obravnavani v tem članku. Izkazalo se je, da imajo starejši ljudje do oskrbe na domu na daljavo pozitiven odnos, kar smo pripisali učinkovitemu informiranju. Ozaveščanje potencialnih uporabnikov je zato ključnega pomena pri njenem sprejetju v družbi, vendar se je treba pri uvajanju te storitve različno odzivati na potrebe starejših v mestnem in podeželskem okolju.
Napovedi kažejo, da bodo demografske spremembe v prihodnosti močno vplivale na spreminjanje strukture delovne sile. Zaradi skorajšnjega množičnega upokojevanja generacije »baby-booma« lahko ...pričakujemo padec deleža delovno aktivnega prebivalstva in posledično spreminjanje možnosti za socialno in zdravstveno varstvo prebivalstva. Evropska politika pritiska na države članice z zahtevami po zviševanju upokojitvene starosti, ob tem pa se postavljajo vprašanja, kakšne spremembe prinaša zaposlovanje starejših delavcev, kakšne so potrebe po zaposlovanju starejših delavcev in kako, ob kakšnih ukrepih lahko nove vzorce zaposlovanja tudi vpeljemo. V prispevku tudi izpostavljamo vprašanje izobraževanja kot pomembnega dejavnika zaposlovanja starejših delavcev.
Staranje prebivalstva kot neizogibna posledica družbenih sprememb postavlja pred družbene akterje nove, drugačne izzive. S podaljševanjem delovne dobe naraščajo potrebe po vlaganjih v človeški ...kapital delovno aktivnih starejših, za ohranitev njihove zaposljivosti kot tudi učinkovitosti. Z globalizacijo in informacijskotehnološko povezanostjo na vseh področjih se kot vse bolj nujna spretnost poudarja znanje tujih jezikov delovno aktivnih starejših. Tako je pomembno tudi poznavanje njihovih motivov za učenje. Z raziskavo v jezikovnih šolah ugotavljamo, da se motivacija za učenje tujih jezikov med mladimi in starejšimi statistično značilno razlikuje. Delodajalci kot tudi jezikovne šole pa naj bi s spremembami sedanjih praks ustvarjali nove možnosti za osvojitev te spretnosti.
PDF
