Namen prispevka je predstaviti pomen in vlogo, ki ju učitelji francoščine na slovenskih srednjih šolah in gimnazijah pripisujejo slovnici pri svojem poučevanju. Najprej je opredeljen pojem slovnice ...in njena vloga skozi zgodovino ter v obeh učnih načrtih za poučevanje francoščine na gimnazijah. Spreminjanje vloge slovnice je predstavljeno skozi perspektivo eksternih preverjanj znanja. V osrednjem delu prispevka je predstavitev raziskave in rezultatov empiričnega dela raziskovalne naloge, v katerem smo se zaradi obsežnosti omejili zgolj na predstavitev rezultatov anketnih vprašalnikov, ki so relevantni za naše raziskovalno vprašanje. Na osnovi rezultatov lahko sklepamo, da se učiteljem francoščine slovnica zdi pomembna, vendar v svoj pouk vključujejo različne pristope za razvijanje vseh sporazumevalnih spretnosti. Menijo, da je razvijanje jezikovne zmožnosti le en element tujejezikovnega pouka, zato se pri poučevanju le redko omejijo izključno na jezikovno zmožnost in pravilnost.
Dvomec, stvarno natancen in demonumentalizirajoc pristop je bolj ali manj ob- vladal tudi nadaljnje vzgojno-izobrazevalne publikacije. Protinemski vidik ceskega narodnega preroda, ki je sicer ...znacilen za nekdanje pripovedno pojmovanje, izhaja- joce iz »vélike zgodbe« Frantiska Palackega o ceski narodni zgodovini, je oslabljen (ali sploh ni omenjen). Nasprotno pa se poudarja povezava dogodkov in prizadevanj obravnavanega obdobja z dogajanjem v okoliskih evropskih dezelah. Toda obicajno se ceski narodni prerod se vedno predstavlja kot nekaksna izjemnost: student iz teh del navadno ne izve nicesar o ostalih narodnih preroditeljih in o tem, da tako gibanje ni bilo v nicemer izjemno (razen ucbenika Benes-Josef PeTrán). V razmeroma pogosto uporabljani publikaciji Ceská literatura od pocátku k dne - sku (Lehár idr. 2006) se odraza neenotnost avtorskega kolektiva: njena »izmocen- tricna« poglavja so zdruzena v vec enot, pri cemer je naslov ene izmed njih Zgodnji prerod, medtem ko se pri naslavljanju naslednjih odsekov in poglavij izraza »prerod« ne uporablja vec. Obravnava pomembnih avtorjev v drugem kontekstu, ne v kon- tekstu narodnega preroda, je pogosta. Razen Mache zadeva zlasti Karla Jaromíra Erbna. Vecina beril (tako zalozbe Fraus kot tudi zalozbe Alter) Mácho navadno trga celo iz ceskega konteksta. Odlomki Máchovih besedil so umesceni med Byrona in francoske avtorje. (Toda niti v ucbenikih iz 80. let ne bi nasli vecje povezave Máche z narodnim prerodom.) Zlasti berila Fraus so »izmocentricna«: tako sta denimo skupaj obravnavana Karel Havlícek Borovský in Dostojevski (Lederbuchová 2003-2006). Macha je relativno barvito predstavljen v publikaciji Balajke in kolektiva iz leta 1992. Celotno máchovsko poglavje se imenuje Máchova subjektivna romantika. Za- cenja se s kratko omembo obiska Adama Mickiewicza v Pragi leta 1829, sledi ponov- ni natis dela Máchovega pesniskega besedila Aniz kricte, ze vám stavbu borím ... in omenjen je val odpora v ceski literarni kritiki, ki ga je izzval izid Mája leta 1836. Temu sledijo osnovni podatki o zivljenju, nato manjsa podpoglavja z naslovi Kot opuscena grobnica lezi Praga (o revolucijskem vzdusju med Máchovimi prijatelji), Usodna ljubezen (o njegovem ljubosumju do Eleonore Somkove) in Potujem ven, dalec, dalec na dezelo ... (o intelektualnem zorenju in ekscentricnostih v vedenju). Naslednje podpoglavje poudarja zavezanost Máchove poezije starejsi nemski roman- tiki in osnovno simboliko, ki je uporabljena v njegovih pesmih. Sledi opis in razlaga Mája. Najobseznejsi del pojasnjuje sodobno druzbeno (ne)sprejetje Maja in drugih Máchovih del (Bohus Balajka in kolektiv 1992: 127-32). Kontekst ceske narodno-kulturne zgodovine je navzoc, toda ne pretirano razvit, izraz »narodni prerod« se ne uporablja. Ce nekoliko pretiravamo, bi pri ceskem diskurzu zadnjega cetrtstoletja lahko go- vorili o »strahu pred narodnim prerodom«. Po letu 1989 smo price nekaksni intuitiv- ni kolektivni reakciji na starejse razlagalne tendence - pogosto pripisane znacaju ko- munisticnega rezima. V intelektualnem okolju prevladujejo teznje po dekonstruira- nju starejsega pojmovanja narodne zgodovine. Za vrsto intelektualcev je sodelovanje pri demontazi Palackega in Jiráskove »velike zgodbe« o ceski zgodovini in ceskem narodu postalo »zapoved casa«. Bolj kot impulzi postmodernizma (ki je na Ceskem vedno vzbujal pretezno negativne reakcije) tukaj deluje »modernisticni patos« eman- cipacijske zgodbe o ekspanziji demokracije in evropske integracije - v temelju gre za razsiritev ceske narodno-drzavne emancipacijske zgodbe na evropsko integracijsko demokraticno-emancipacijsko zgodbo.
Shaping the Geographical Imagination of Slovenian Landscapes in EducationThis volume focuses on Slovenian students’ geographical imaginations of Slovenian landscapes and the impact of curricula, ...syllabuses for selected subjects, and textbooks for them. It proceeds from the premise that photographs play an important role in shaping and maintaining individual and collective conceptions of landscapes. The introduction builds a theoretical framew`rk based on the concepts of landscape, geographical imaginations, and visuality. This is followed by a chapter presenting results of an analysis of twenty-five syllabuses for seventeen primary- and secondary-school subjects referring to shaping landscape imaginations. The third chapter brings results of an analysis of 949 photogrῡphs from fifty primary- and secondary-school textbooks. The fourth chapter presents the results of the analysis of questionnaires completed by 722 students and twenty-seven teachers from seventeen Slovenian primary schools and eight secondary schools. The fifth chapter synthesizes all of the findings.
Namen pričujočega članka je razmislek o rabi avtentičnih besedil pri pouku franco ščine kot tujega jezika. Avtorica izhaja iz analize besedil v štirih učbeniških kompletih (Le nouveau sans ...fronti`eres, Panorama, Campus in Rond point), ki so se ali se še uporabljajo pri pouku francoščine kot tujega jezika. Najprej poda definicije avtentičnosti in pregled uporabe avtentičnih gradiv skozi zgodovino. Pri pregledu besedil v korpusu besedila razdeli na avtentična, prirejena, navidezno avtentična in besedila, pri katerih o avtentičnosti ni mogoče sklepati. Analizo avtentičnosti opravi tudi v povezavi z analizo tipov besedil (po Adamu). Izhaja iz dveh predpostavk; predvideva, da bodo avtentična besedila prisotna v vseh analiziranih učbenikih in da bo, glede na dostopnost gradiv, njihovo število večje v novejših učbenikih. Nobena od obeh hipotez ni potrjena; avtentična besedila so prisotna v prvih treh kompletih, ne pa tudi v najnovejšem; njihovo število pa je največje prav v najstarejšem učbeniškem kompletu, Le nouveau sans fronti`eres. Glede na dostopnost avtentičnih predlog vseh vrst je rezultat analize presenetljiv. Po avtoričinem mnenju bi v učbenike veljalo vključiti več avtentičnih besedil in z njimi bolj osmisliti pouk tujega jezika.
PDF
