Kaj učimo, ko v sodobni slovenski gimnaziji učimo latinsko? S kakšnimi cilji vstopamo v razrede, kaj pričakujemo, da bodo naši dijaki znali? Navedena vprašanja so le na videz preprosta. V najbolj ...pragmatičnem smislu nanje odgovarja veljavni učni načrt za latinščino, ki niza cilje pouka in s tem pričakovane zmožnosti dijakov. V tem prispevku skušam slednje osvetliti z zornega kota prakse in sicer z vpogledom v slovensko državno tekmovanje v znanju latinščine, namenjeno dijakom tretjega letnika gimnazije. Ob tem izhajam iz predpostavke, da je tekmovalne naloge moč vsaj do določene mere imeti za »praktično« dopolnilo učnemu načrtu, za dovolj reprezentativne odgovore na vprašanje, kaj si pod začrtanimi cilji predstavljamo povsem pragmatično, in tako tudi za ilustrativen prikaz naših skupnih pričakovanj o tem, katere kompetence naj bi dijaki po skoraj treh letih gimnazijskega učenja imeli. Tekmovalne naloge, deloma pa tudi dileme, ki jih pred ocenjevalce postavlja točkovanje odgovorov, mi obenem služijo kot osnova za razmislek o tem, kje ležijo prednosti in didaktični izzivi sodobnega pouka latinščine.
Če želimo učencem in dijakom ponuditi celotno sliko rimske antike, nam na področju kulture in civilizacije v obstoječih učnih načrtih nekaj manjka. Bistveni elementi so nedvomno prisotni; toda če ...želimo doseči tudi globino, ki jo nudi klasična tradicija, moramo nejezikovne vsebine dopolniti in jih v roku treh oziroma štirih let ponuditi na smiseln, organiziran način. V članku ponujena dopolnitev učnih načrtov je namenjena temu, da bi se pouk kulturno-civilizacijskih vsebin po Sloveniji poenotil (tako kot so jezikovne vsebine že zdaj). Seveda pa moramo vedno imeti v mislih, da se pogovarjamo o eni sami stvari – klasični rimski antiki – ter tematskih sklopov ne na silo ločevati, temveč se jih truditi integrirati in povezovati v eno samo koherentno celoto, ki bo učitelju in učencu v veselje.
Prispevek daje odgovore na vprašanja: koliko in s katerimi vsebinami je geografija vključena v učne načrte od predšolskega obdobja do vključno petega razreda osnovne šole, v kolikšnem količinskem ...razmerju je do drugih predmetnih področij in za katere spremembe učnih načrtov bi si bilo potrebno prizadevati pri naslednjih prenovah. Analizirali smo učne načrte, v katere so vključene geografske vsebine. Uporabili smo kvalitativno in semikvantitativno analizo. Kategorije za kvalitativno analizo so bile pokrajinske sestavine oziroma njihove prvine, pokrajine ter orientacija in kartografija.
Der Beitrag behandelt ein interessantes und bedeutendes, aber bisher vernachlässigtes Thema, das Vorhandensein von Phrasemen und Sprichwörtern in den slowenischen Lehrplänen und/oder ...Wissenskatalogen. Dabei handelt es sich um offizielle nationale Dokumente, die auf der Makroebene den Rahmen des Sprachenunterrichts abstecken und in die auch Phraseme und Sprichwörter gehören, geht es dabei doch um natürliche, polylexikale, frequente, stabile sprachliche Einheiten, für die die Idiomatizität charakteristisch ist. Sie stellen einen bedeutenden Teil der Alltagssprache dar und man würde erwarten, dass sie dementsprechend auch in den Lehrplänen/Wissenskatalogen für die Sprachfächer in der gesamten Vertikale des slowenischen Schulsystems vertreten sein werden. Im empirischen Teil, in dem Ausschnitte aus insgesamt 11 Lehrplänen/Wissenskatalogen angeführt werden, zeigt sich, dass Phraseme und Sprichwörter nur in einem sehr bescheidenen Ausmaße, unsystematisch und sporadisch vorkommen, dass die diesbezügliche Terminologie nicht einheitlich ist und dass die didaktischen Richtlinien häufig nur angedeutet sind. Diese Darstellung wird im Fazit abgerundet, wo auch Möglichkeiten zur Behebung dieses Missstands aufgezeigt werden. Prispevek obravnava zanimivo in pomembno, a doslej prezrto temo, to je zastopanost frazemov skupaj s pregovori v učnih načrtih in/ali katalogih znanja. Ti dokumenti so uradni nacionalni dokumenti, ki določajo okvire pouka na makroravni. Vanje sodijo tudi frazemi vključno s pregovori, saj gre za naravne več besedne, frekventne, stabilne jezikovne enote, za katere je značilna idiomatičnost. Kot take so pomemben del vsakdanjega jezka in pričakovali bi, da so torej posledično ustrezno zastopani, obravnavani v učnih načrtih in/ali katalogih znanja za jezikovne predmete na različnih stopnjah celotne vertikale izobraževanja. V empiričnem delu, kjer so nanizani izseki iz skupno 11 učnih načrtov ali katalogov znanja, se je pokazalo, da so frazemi in pregovori zelo skromno zastopani, da se pojavljajo nesistematično, sporadično, da je terminološki aparat neenoten, didaktični postopki pa pogosto zgolj nakazani. Tak prikaz stanja je zaokrožen v zaključku, kjer so nakazane še možnosti za izboljšanje ugotovljenega stanja.
Članek se osredotoča na geografsko izobraževanje v Sloveniji skozi prizmo evropske dimenzije in evropske identitete. Avtorica ugotavlja, koliko in kako so učne vsebine o evropski dimenziji in ...evropski identiteti prisotne v geografskih učnih načrtih. Tri raziskave, predstavljene v članku, pokrivajo obdobje 15 let in izhajajo iz treh najpomembnejših strukturnih elementov (geografskega) izobraževanja: učiteljev, učnih vsebin in učencev. Na osnovi rezultatov raziskav so predlagane možnosti za nadaljnji razvoj geografskega izobraževanja z vidika učnih vsebin, povezanih z evropsko identiteto znotraj okvirjev evropske dimenzije.
Na osnovi nacionalnih smernic vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (VITR) smo v Sloveniji prenovili šolske kurikule, vključno z učnimi načrti za geografijo. Pri VITR si prizadevamo za močno ...socio-ekonomsko in okoljsko ozaveščenost ter državljansko pripravljenost za posameznikov osebni angažma pri reševanju problemov. V članku je predstavljena soodvisnost akterjev VITR pri doseganju ciljev in razvoju kompetenc učencev na primeru pouka geografije,s posebnim poudarkom na zastopanosti enajstih načel vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Kot izbran primer smo analizirali prenovljeni učni načrt za geografijo v gimnazijah z 210-urnim programom.
Following paper is a part of a bigger research in the field of didactics of art education and printmaking in primary school. Paper sums up a part of research that deals with feasibility of practising ...different printmaking techniques in the first triad of primary school. During our research we carried out lessons of art education with the same art field (printmaking) and the same motif (self-portrait). In the first part of the lessons, students learned about selected Slovenian printmakers and their works with the motif of self-portrait. We highlighted the importance of Slovenian art. Through artworks, they learned about printmaking techniques, art terms and motif of self-portrait. In the first part of the paper we present printmaking in primary school, printmaking techniques and operational goals concerning the field of art education, as dictated by the curriculum (Učni načrt, 2011). In the second part of the paper we present results of the survey in which students had to show preference for either printmaking technique or for motif of self-portrait. We also present short description of printmaking techniques that we performed in class. Results of the research show that, in the first triad, it is possible to perform the printmaking techniques that are presented in the curriculum and also techniques that are somewhat unknown and unusual, experimental. In most cases, students didn't have any problem understanding the technical process of making a matrix, understanding the print and the principle of mirror image.
Prispevek se ukvarja z lokalno trajnostno oskrbo s hrano z vidika izobraževanja in ozaveščanja otrok ter mladostnikov. Avtorici prek analize obstoječega stanja podata predloge za vključevanje ...tematike v pouk geografije na osnovnošolskem in srednješolskem nivoju. Prepričani sta, da je umestitev izbrane teme v obvezni izobraževalni program svojstven dokaz njenega pomena za vsakdanje življenje in razvoj posameznika in družbe ter zagotovilo, da bodo sporočila dosegla najširši krog prebivalstva.
PDF
