Učenje na delovnem mestu je učinkovit način uvajanja študentov terciarnih študijskih programov v delovno okolje, obenem pa preizkus uporabnosti teoretičnih znanj iz predavalnice. V članku se ...poglabljamo v učenje na delovnem mestu na primeru praktičnega usposabljanja študentov turizma v Sloveniji. V teoretičnem delu analiziramo strokovno terminologijo, definicije in različne opredelitve praktičnega usposabljanja ter opredelimo vlogo deležnikov v sistemu praktičnega usposabljanja. V empiričnem delu s primerjalnim presojanjem proučujemo značilnosti obstoječih sistemov praktičnega usposabljanja v kontekstu visokošolskih programov na področju turizma. Namen prispevka je razviti model praktičnega usposabljanja v turističnem sektorju z identifikacijo ključnih komponent v posameznih fazah izvajanja, formalnih podlag in izidov. V zaključku predlagamo izboljšave kakovosti sistemov praktičnega usposabljanja z bolj fokusiranimi pripravami deležnikov na prakso, izrabo raznolikih oblik izvajanja praktičnega usposabljanja, spremljanjem razvoja kompetenc študentov ter intenzivnejšo interakcijo med deležniki iz turističnega in izobraževalnega sektorja.
Visokošolska didaktika ima v slovenskem prostoru razmeroma dolgo tradicijo v obliki raznih iniciativ za izboljšanje kakovosti učenja in pouka, zlasti v prirejanju raznih oblik usposabljanja za ...visokošolske učitelje. V prispevku predstavljam glavne oblike, cilje, vsebine in metode ter nekatere dosežke didaktičnega usposabljanja visokošolskih učiteljev pri nas v raznih obdobjih, poleg tega pa tudi okvirne pogoje za profesionalizacijo te dejavnosti ter kakšna je bila pri tem vloga posameznih strokovnjakov, nacionalnega in mednarodnega sodelovanja, posvetov in konferenc, raziskav, kriterijev za napredovanje, projektov in publikacij. Kaj je pozitivno vplivalo na doseganje zastavljenih ciljev na področju izboljšanja kakovosti učenja in pouka – kaj pa je tudi oviralo kontinuiran razvoj? Ob kritični presoji in evalvaciji preteklih izkušenj bodo predstavljeni tudi predlogi za ukrepe, ki naj bi pospešili dvig kulture visokošolskega poučevanja v prihodnje.
Prispevek prinaša spoznanja o nalogah mentorja in mentorstvu v praktičnem usposabljanju in izobraževanju višješolskih študentov. Pri tem je na kratko opisan pomen formalnega mentorstva in mentorskega ...odnosa, ki je značilen za kakovostno mentorstvo. Naloge mentorja višješolskim študentom v praktičnem usposabljanju so najmanj raziskane, zlasti, katere so naloge, ki naj bi jih mentor poznal in tudi uresničeval, da bi lahko dosegel kakovosten mentorski odnos in mentorstvo. Namen raziskave je bil ugotoviti, katere so pomembne naloge mentorjev za kakovostno mentorstvo višješolskim študentom. Raziskava je temeljila na analizi vprašalnikov z odgovori mentorjev, ki so se udeležili usposabljanja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ugotavljali smo, katere naloge so mentorji navajali, kako so jih izvajali oziroma uresničevali v praktičnem usposabljanju višješolcev. Ugotovitve raziskave prinašajo nova spoznanja o tem, koliko mentorji poznajo in izvajajo oziroma uresničujejo naloge mentorja ter katere naloge so pomembne za izboljšanje kakovosti mentorstva višješolskim študentom.
Prispevek se osredotoča na formalno in vsebinsko prenovo praktičnega usposabljanja, ki je (lahko) del visokošolskih študijskih programov. Ob reformi študija po bolonjskih načelih so visokošolski ...zavodi prenovili tudi praktično usposabljanje. Predstavljeni so pravni okviri za prenovo študijskih programov in kako je ta potekala na Univerzi v Ljubljani. Članice univerze so ob upoštevanju načel bolonjske prenove in predpisov, ki so urejali to področje, pri procesu izhajale iz izkušenj izvajanja prakse v »starih« programih ter sledile napotkom, ki so bili oblikovani v začetnih letih uvajanja bolonjske prenove. Danes, ko so študijski programi prenovljeni, bo treba pozornost nameniti nadaljnjemu napredku in razvoju kakovosti študijskih programov in s tem tudi praktičnemu usposabljanju.
V Sloveniji je minilo deset let od prvih poskusov, da bi tudi v našem prostoru oblikovali enoten in celovit formalni izobraževalni program za svetovalce na področju vseživljenjske karierne ...orientacije. Posamezne organizacije, ki izključno ali kot eno izmed svojih dejavnosti izvajajo storitve vseživljenjske karierne orientacije, so sicer vzpostavile interne sisteme usposabljanja zaposlenih, a do izvedbe prvega skupnega pilotnega usposabljanje kariernih svetovalcev v Sloveniji smo morali počakati še nekaj let. Korak naprej je bil storjen v sklopu projekta »Nacionalna koordinacijska točka za vseživljenjsko karierno orientacijo «, ki je omogočil izvajanje prvega skupnega izobraževanja svetovalcev na področju VKO – Modularnega usposabljanja kariernih svetovalcev, ki je predstavljen v članku.
V besedilu je predstavljena metoda evritmija za podjetja in organizacije, ki je bila v Sloveniji uporabljena prvič. Izobraževanje poteka med delovnim časom z namenom ustvarjanja in negovanja pogojev ...za dobre medosebne odnose na delovnem mestu, cilj izobraževanja pa je prebujanje posameznika za podrobnosti, ki se pojavljajo v delovnih procesih in so pomembne za ustvarjanje dobre klime v timu ali celotni organizaciji. Izobraževanje izvedemo s pomočjo evritmije v štirih korakih, poimenovanih: prostor, čas, odnosi, intenca.
Prispevek obravnava mentorstvo na praktičnem usposabljanju kot obliko učenja in pomoč študentom pri opredmetenju na fakulteti pridobljenega znanja in njegovega preverjanja v praksi. Predstavljeno je ...usposabljanje študentov zdravstvene nege v kliničnem okolju kot obvezni del študijskega programa. Vsebinsko in časovno opredeljen program usposabljanja je pod mentorjevim vodenjem izpeljan v izbranem učnem zavodu. V enem od njih je bila opravljena raziskava, ki odkriva razlike v pogledih mentorjev in študentov na vsebino usposabljanja v kliničnem okolju, pa tudi njihova pričakovanja pri delu v praksi. Del rezultatov je predstavljen v prispevku.
Podatki Evropske skupnosti kažejo, da je mlada delovno aktivna populacija v starosti od 18 do 24 let zlasti zaradi pomanjkanja izkušenj in znanja o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu ter ...nezadostne usposobljenosti za varno in zdravo delo posebej ogrožena v smislu večjega tveganja poškodb pri delu in poklicnih bolezni v primerjavi s preostalo delovno populacijo. Delodajalci morajo vzpostaviti ustrezen sistem za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu s poudarkom na usposabljanju za varno delo dijakov in študentov, ki so na delovni praksi, ter novozaposlenih mladih oseb. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vodi vrsto projektov promocije varnosti in zdravja pri delu, s katerimi si prizadeva spodbuditi kulturo varnosti med mladimi v Sloveniji. Cilj nacionalnega programa uvajanja varnosti in zdravja pri delu v vzgojo in izobraževanje je, da vzgojiteljem in učiteljem ponudi različna orodja in pripomočke, s katerimi bodo lahko mladim na zanimiv način približali varnost in zdravje pri delu.
Naravne in druge nesreče vplivajo na žrtve nesreč, njihove družine, prijatelje, opazovalce in tudi na reševalce. Pri reševanju tudi reševalci doživijo stres, ki pa ga je mogoče olajšati z različnimi ...postopki. V sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so ti postopki opredeljeni v Smernicah za psihološko pomoč reševalcem, ki so predstavljene v članku. Na podlagi smernic se po nesreči reševalcu (na primer poklicnemu gasilcu) ponudi psihološka opora znotraj njegovega delovnega okolja s strani zaupnika, reševalca, usposobljenega za dajanje opore; pri hujših primerih pa dobi psihološko pomoč od psihologa zunaj svoje organizacije. V članku je predstavljeno usposabljanje za zagotavljanje psihološke pomoči reševalcem, ki se izvaja v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS.