Zapiski stiškega profesa Gregoriga iz 1641 (I a, 1a, 15a).Fizični opis: Foliji v kodeksu so velikosti 28,7 x 20,6 cm. Zapis z rjavo tinto v gotski knjižni kurzivi je dvokolonski. Iniciale, incipiti, ...ekspliciti in naslovi knjig so izpisani v rdeči tinti. Iniciale so visoke do 7 vrstic, večina jih je oblikovanih v kombinaciji rdeče in rjave tinte, včasih je dodana tudi zelena barva. Izjemoma je lahko iniciala v celoti izpisana z zeleno barvo. Vezava (bogato ornamentirano belo usnje čez leseno osnovo) je iz zgodnjega 17. stoletja.Okras: Poleg skromnih kaligrafskih inicial v omenjenih barvah ali barvnih kombinacijah kodeks krasi večje število fleuroniranih inicial (v enakem koloritu), ki pa so marsikdaj izdelane precej nevešče.(Katalog rokopisov; Germ 2005, str. 64; gl. tudi Kos-Stele 1931, str. 40-41.)
Vezava: Vez iz lepenke z usnjenim hrbtom in vogali iz 18. stoletja.Pisava: Gotska knjižna minuskula. Dva stolpca, ena roka.(Katalog rokopisov; Kos-Stele 1931, str. 77.)
Pripisano: Moyses, In graecas dictiones quae inveniuntur in prologis sancti Jeronimi (178a–184b); Anonyma, De serpente aeneo (177b), De septem miraculis in mundo (177b–178a). Zapiski: Slovnična in ...stvarna razlaga nekaterih besed (185a), Marijina epiteta (185b).Fizični opis: Foliji so velikosti 30,2/30,5 x 18,7 cm. Zapis z rjavo tinto je enokolonski, pisava je romanska minuskula. Na zgornjem robu folijev se pojavljajo sočasni in poznejši pripisi, ki so včasih zapisani z dekorativnimi črkami. Iniciale, incipiti, ekspliciti, naslovi poglavij in obstranski pripiski so zapisani z rdečo tinto. Na f. 185v je skromna, nedokončana in hudo obledela risba ženske figure (Marija?), ki je najbrž iz 13. stoletja. Vezava (rjavo usnje čez leseno osnovo) je iz let 1765-1780.Okras: Kodeks krasi 117 kaligrafskih inicial v rdeči barvi, ki so včasih dopolnjene s potezo rumene barve. Nekatere večje, do 5 vrstic visoke iniciale, so okrašene z dekorativno nitasto obrobo. Edina slikarsko zasnovana iniciala se nahaja na začetku rokopisa (f. 1r). Dvanajst vrstic visoka črka P je izrisana z rdečo tinto, deblo in trebuh črke sta značilno razcepljena. Slikarsko polje zapolnjuje dekorativna vitica s trobljastimi listi, ki je z dvema dekorativnima zaponkama pripeta na deblo črke. Kot pokrivni barvi sta uporabljeni oker rumena in travnato zelena, ki skupaj z rdečo ustvarjata umerjeno topel kolorit. (Katalog rokopisov, Germ 2005; gl. tudi Kos-Stele 1931, str. 28-29; Golob 1994, str. 182, Lackner 2001.)
Ovaj rad se bavi prijevodom i komentarom Svetoga pisma koji
je napravio Postiranin Ivan Matija Škarić (1793.-1871.), svećenik i
bibličar. Pošavši općenito i dosta uopćeno od biblijskih prijevoda
kao ...čimbenika hrvatske kulture, autor najprije ocrtava Škarićev
lik, govoreći o njegovoj ozbiljnosti u pristupu prevodilačkom i
komentatorskom poslu i nudeći kratak opis njegova djela kao
izdanja. Sa svojih 6200 stranica teksta i 32 stranice predgovora i
uvoda iza kojih stoji više od 20 godina napornoga rada, te s
činjenicom daje samo jedna osoba prevela i prokomentirala cijelu
Bibliju, Škarićevo djelo doista ima pravo na epitet monumentalnosti.
U nastavku autor pokušava otkriti temeljne principe koji
su Škarica vodili u prevodilačkom, uvodničkom i komentatorskom
poslu kao i svrhu svega pothvata. U principe sigurno treba ubrojiti
vjernost Crkvi i struci, a svrhu je izrekao sam Škarić kada je u
"pridslovju" zapisao da želi da njegovo djelo bude na korist "sviju
onih koji razume slavjanski govor". Analizirajući potom Škarićeve
uvode i izabrane komentare, autor upućuje na neke njihove
označnice, osvrćući se posebice na suvremenost nekih Škarićevih
rješenja, kako u pogledu vremena u kojemu je živio, tako i u
pogledu današnjih tumačenja Biblije. Njegov posao ima mnoge
sličnosti s onim stoje ostvareno u Jeruzalemskoj Bibliji, u njezinim
kratkim bilješkama. U zaključnim mislima upozorava se na
Škarica koji se kao prevoditelj, a posebice kao komentator obraća
širokoj publici, nudeći joj mnoge informacije i pokušavajući učiniti Joj svetopisamski tekst razumljivijim i prihvatljivijim. I u pristupu
Pismu, i u prevodilačkom i komentatorskom radu Škarićje vrstan
stručnjak biblijske znanosti svojega vremena, ali i osoba koja Je
nazorima izlazila izvan okvira vremena u kojemu je živjela.
