Ker nimamo avtorskih didaskalij, je celoten svet drame (vključno s psihično in materialno realnostjo) predstavljen izključno z besedami, ki jih govorijo dramski liki. Roman Ingarden imenuje takšen ...način predstavljanja shematična reprezentacija: na ta način predstavljeni predmeti so namreč samo skicirani, nešteta nedoločena mesta v njihovi predstavitvi vabijo bralca, da jih v procesu konkretizacije alirekonstrukcije zapolni z intelektualnimi in domišljijskimi operacijami in se pri tem opira na svoje znanje in izkušnje. Tako konkretizacijo kot rekonstrukcijo je treba ločevati od literarnega dela samega; ker ju oblikuje bralec s svojo domišljijsko dejavnostjo, predstavljata oviro pri spoznavanju dela samega. Ingardnovo teorijo so kritizirali prav zaradi tega, ker daje bralcu preveč manevrskega prostora pri konstituiranju in tudi pri rekonstrukciji literarne umetnine (Ray, Kos, Holub, Calinescu). Zdi se, da te kritike temeljijo v nekoliko poenostavljenem razumevanju Ingardnove izredno kompleksne analize, v kateri se kaže, da je vloga bralca sicer omejena s tekstom, a vendarle vitalnega pomena za sekundarno eksistenco literarne umetnine. V članku so obravnavani neverbalni dejavniki motivacije v Sofoklovi tragediji; razdeljeni so v tri skupine: značajske poteze, dramska klima in čutne izkušnje. Članek se zaključi z analizo Odisejeve neverbalne motivacije v tragediji Ajant, ki predstavlja poseben primer, saj je tu odločilni dejavnik motivacije Odisejeva izkušnja numinoznega.
Članek na osnovi del grških cerkvenih zgodovinarjev 4. in prve polovice 5. stoletja, del aleksandrijskega škofa Atanazija in zakonov, zbranih v Teodozijevem kodeksu, osvetljuje potovanja škofov v ...antiki. Način, kako so potovali, ni zanimiv le kot prikaz možnosti, ki jih je izbrano obdobje popotnim nudilo, ampak tudi kot prikaz vloge, ki jo je Cerkev takrat imela. Ker je bilo delovanje Cerkve in države od Konstantina Velikega dalje vse bolj prepleteno, velik del podatkov, ki jih izbrana besedila prinašajo, razkriva, na kakšen način so na potovanja škofov vplivali cesarji. Ti so najverjetneje v želji, da bi hitro razrešili nastale težave, škofom potovanje omogočili, olajšali in pospešili tako, da so jim dovolili potovati z državno pošto. Članek potovanja škofov osvetljuje predvsem s treh vidikov: v kakšnih primerih so škofje lahko potovali z državno pošto in kako je ta možnost vplivala na njihova potovanja ter kaj so škofje mislili o pogojih, v katerih so potovali.
Clenki vnasajo v obstojece besedilno sporocilo se tvorcevo sosporocilo in s tem v ze upovedeni prostor se tvorcev prostor in likrati se razmerje med obema. Tvorcev prostor je vezan na istocasnost ...tvorjenja besedila in na tvorcevo vsevednost oz. vseobvadovanje trenutka govorjenja. Clenki so kot besede konteksta v vsakem primeru okoliscinske besede; gre za ubesedeno hkratno vecprostorskost v besedilu, vsaj za vsebinsko propozicijsko in tvorcevo interpretacijsko; clenki torej laliko vnasajo razmerje med upovedeno propozicijo in tvorcevo interpretacijo ali pa vzpostavljalo znotrajbesedilno razmerje med dvema propozicijama. V prispevku bodo predstavljeni z vidika izrazanja prostora - torej kot razmerijske metafore prvotno zunajokoliscinskih prostorskih prislovov oz. prislovnih zaimkov tipa blizu, okoli, dalec, nekje, nekam, tam, ki omogocajo metaforicni pomenski prenos od nedolocne posplosene prostorskosti v zgolj razmerijske pomene pribliznosti, omejenosti, nedolocene kolicinskosti in se naprej v vrednotenje ali poudarjanje upovedenega v besedilu; vzpostavljajo se razmerja prostor/cas razmerja vrednotenje/poudarjanje. Z vidika prvotnega/ izhodiscnega prislovnega/prostorskega pomena se veze moznost sirsega ali ozjega izrazanja razmerijskih skill pomenov oz. razlicne zmoznosti razmerijskih skill pomenov so odvisne od prvotnega/izhodiscnega prislovnega pomena; s pomenskim vidikom oz. z zmoznostjo izrazanja razlicnih razmerijskih pomenov se vzajemno povezuje funkcijski vidik, ki poudarja bodisi medosebno/medudelezensko rabo ali povezovalno ( medpropozicijsko) besedilno rabo. Clenek je samostojna skladenjskofimkcijska besedna vrsta oz. skladenjskofimkcijski modifikator,3 ki pa nima niti predmetnega niti slovnicnega samostojnega pomena niti ni oblikovno dolocena, in kot fimkcijsko razpomenjena ali besedilno omejena besedna vrsta - saj jo sproti doloca (sele) konkretna skladnja - je tudi stavcni neclen oz. modifikator tipa seveda. Zaradi poimenovanja besedilnih spremnih okoliscin je clenek laliko tudi t. i. stavcni prislov,4 pogosteje pastavek; laliko ga opredelimo tudi kot razmernopomenski izrek. Dinamicnost in stavcna povednost clenka je potijena tudi z oznako »adverbialno rabljene glagolske ob like z zakritim glagolom« (Jesenovec 1944: 529). Clenki so vnasalniki novih pomenskih razmerij in likrati tudi spreminjevalniki pomenskih razmerij, s tem v besedilo vnasaj tudi govomo dinamiko. Njihovo prvenstveno besedilno in fimkcijsko vlogo odrazajo oz. morajo odrazati tudi funkcijske slovarske razlage, ki clenek opisujejo kot ubesedeno (slovarsko) referenco z govomim dejanjem.5 Dodatno poudarjanje funkcijskosti je trditev9, da so clenki posledica pomenskega praznjenja besed, in tako ohranjajo samo se vlogo pomenskega niansiranja dolocevanih besed v neposredni blizini, tj. vsebini besed v neposredni blizini dodajajo zgolj spremne okoliscine. V ruskem jezikoslovju so poimenovani tudi kot clenki vezavno-prislovnega (prehodnega) tipa, ki zaradi vezniske nadstavcnosti izrazajo modalnost celotne povedi in maniro govora (Vinogradov 1947: 733-37). Skladenjskopomensko odprtost clenkov izrazajo tudi angleska poimenovanja subordinating conjuction /subordinator.10 Po Quirkovi slovnici so oznaceni tudi kot podrazredi prislovov (subclass of adverbials) ali kot podredni deli povedja (predication subjuncts), ki izrazajo osebno usmeritev (subject-orientation) z razlicnimi vrstami naklonskosti. Ta 'ozji osebni vidik',* 11 ki vkljucuje povedje in govorca, je vezan na prisojevalno razmerje, in najveckrat dodaja se vljudnost, poudarjanje in izpostavljanje.12 Prvotnemu funkcijskoin razvrstitvenostrukturnemu vidiku se kot drugotni pridruzuje pomenski vidik, ki dolocenim funkcijam daje se razlicne kombinacije pomenskih sestavin (PS); njihova funkcijska poudamost laliko zdruzuje pomenske sestavine (PS) 'poudamosti', 'samoumevnosti', 'izvzemalnosti', 'dodajalnosti' in 'presojevalnosti': Gre predvsem za ironijo do samega sebe; Slacil se je, povsem se je razgalil. * túdi naklonski custveni (Nc) krepi trditev: To pa je tudi vse, kar so laliko storili; Ti si pa tudi pameten! |Nic vec kot to| // izraza ocitek, nejevoljo, zacudenje: Ta pa se mora tudi v vse vmesati Je pa tudi kaj boljsega! |0 tem raje ne bi ...| > povzemalni dodajalni (Pd) uvaja sir so veljavnost trditve Tudi tokrat mu je uspelo; Njej se je tudi to zgodilo |Treba dodati, da niso edini| > povezovalni poudarni (Ppoudar) stopnjuje povedano z dodatno trditvijo Mnogi so zboleli, nekateri tudi umrli; Odnehali so tudi najbolj vzdrzljivi |Celo, Ne bi pricakovali| // v nikalnih stavkih poudaija zanikanje: Takih stvari tudi v sanjah ne podozivis!; Tudi malo ne pazi na svoje zdravje! |Celo, Kar bi bilo prej mozno| // navadno v zvezi ne le, ne samo - ampak tudi stopnjuje prej povedano: Ni samo govoril, ampak tudi delai |Poleg tega| > povezovalni povzemalni (Ppovze) uvaja dejstvo, kljub kateremu se dejanje uresnici Tudi ce bi hotel, ne bi sind tega narediti! |Nic ne pomaga!|; sin. cepráv, cetúdi
ajati (Zenske so ajale ('pestovale') otroke > Otroci so ajali ('spali')), bivati (Ti ljudje bivajo ('zivijo') umetnost > Umetnost biva ('obstaja') pri njih), Dimnik buha ('mece') dim > Dim buha ...('bruha'), Busknil ('sunil') ga je ven > Busknil ('hitro odsel') je ven, Buta ('udarja') z vrati : Vrata butajo ('udarjajo'), Kap(lj)a ('daje po kapljicah') zdravilo : Zdravilo kap(lj)a ('pada po kapljicah'), Veter krozi ('obraca') dim : Dim krozi ('se obraca / zavija'), Mati lije ('izloca') solze : Solze lijejo ('se izlocajo'), Loputnila ('udarila') je z vrati : Vrata so loputnila ('udarila'), Veter niha ('ziba') vrv : Vrv niha ('se ziba'), Vojne obubozajo (''osiromasijo') ljudi : Ljudje obubozajo ('postanejo revni'), Tone piha ('izloca') toplo sapo : Topla sapa piha ('se izloca'), Tone pljuska ('razliva') mleko : Mleko pljuska ('se razliva'), Otroci polegajo ('tlacijo') travo : Trava polega ('upada'), Prenocevali ('dajali prenocisce') so ga : Prenoceval ('prezivljal noci') je pri njih, Prezimijo ('ohranijo cez zimo') zelenjavo > Zelenjava prezimi ('se ohrani cez zimo'), Promovirali ('razglasili') so ga > Promoviral je ('pridobil je doktorski naziv'), Namerno so ga stradali ('postili') > Namerno je stradal ('se je postil'), Starajo ('povzrocijo, da zori') sir : Sir stara ('zori'), Strmoglavili ('vrgli') so stari rezim > Stari rezim je strmoglavil ('je padel'), Gospodinja vre ('intenzivno kuha') juho > Juha vre ('penece narasca'), Mati vzhaja ('povzrociti, da narasca') testo > Testo vzhaja ('se dviga'), V odprtino zadela ('tesno vstavi') smolo > Smola zadela ('tesno zamasi') odprtino, Stacionirali ('namestili') so cete ob meji > Cete stacionirajo (so namescene) ob meji, Zavibriral ('zatresel') je kitarsko struno > Kitarska struna je zavibrirala ('se je zatresla'), Zorijo ('starajo') sir > Sir zori ('se stara').
Semantično polje tega prispevka zajema koncepte, kot so izobraževalna vloga muzejev, organizirano prostovoljstvo, kulturna dediščina. Avtorica se v prispevku sprašuje o vlogi muzeja v starajoči se ...družbi in preuči sodobni model izobraževanja starejših odraslih v muzejih, ki naj na konceptualni ravni povezuje izkustveno znanje starejših z nesnovno obliko kulturne dediščine in prostovoljstvom. Avtorica nadalje predstavi razvojni model Mediator v kulturi, ki so ga zasnovali na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje, pri tem pa so v partnerstvo povabili nekatere slovenske muzeje. Ta model ima namen spodbuditi in razviti prostovoljno delo starejših odraslih v muzejih, narediti izobraževanje starejših družbeno vidno in koristno, saj naj se to zaokroži v delo prostovoljnih kulturnih mediatorjev v muzejih. Po tem modelu se starejši izobražujejo tematsko in namensko za prostovoljno delo v muzeju, muzejski delavci pa za razumevanje narave in vrednot prostovoljstva, za pripravljenost na spremembo in ustvarjanje novih muzejskih prostovoljskih vlog za starejše. Ker je družbena skupina starejših odraslih (krivično) odrinjena na družbeni rob in prostovoljstva v našem okolju ne cenimo dovolj, je v model zajeta sistematična javna kampanja. Avtorica analizira tudi vrednost in namen povezav med muzejem in nevladnimi organizacijami v luči družbenega poslanstva muzejev in spreminjajoče se vloge javnih kulturnih ustanov.
Znanje in razumevanje sta dobrini, ki ju ne moremo pridobiti in ustvariti enkrat za vselej, saj nista nikoli končani. Učenje je naloga za vse življenje, pomeni približevati si znanje in tudi ...življenje, pri čemer je poudarek na človekovi spodbudi. Življenje se nenehno spreminja in zahteva od nas, da se prilagajamo spremembam, zato izobraževanje zgolj po formalnih poteh sodobnemu človeku ne zadostuje več. Mnoga uporabna znanja pridobivamo po neformalni poti, v mnogih različnih okoljih in okoliščinah. Učimo se od ljudi, s katerimi živimo in delamo, zato je prav, da svoja razmišljanja usmerimo tudi v pogoje in okolja, kjer se ta učenja dogajajo. Ko so pogoji dobri, ko so odnosi kakovostni in je okolje spodbudno, bo učenje kakovostnejše, znanje pa trajnejše. Ljudje se raje učimo od posameznikov, ki jim lahko zaupamo, ki so dostopni, prijazni in nam znajo prisluhniti. Ugotovitve naše raziskave in tudi predhodnih na isto temo bi lahko vodile v razmislek o tem, kako izboljšati formalne mentorske odnose, ki so zelo pogosta oblika izobraževanja na delovnem mestu, in s tem njihovo učinkovitost.