Preschool children have significant health issues. From the relevant legislation and regulations, it can be seen that kindergarten teachers (KTs) and kindergarten teacher assistants (KTAs) are ...expected to be familiarwith the basic hygienic measures and steps for preventing injuries and illnesses, to recognize infectious diseases, and to know how to give the first aid. To gain these skills, a continuous life-long learning is necessary, because the characteristics of diseases are changing. Study design: original research.
45 kindergartens in Slovenia were randomly selected and a questionnaire with 17 questions on health themes was sent. An analysis was performed via SPSS 17.0, using descriptive methods and nonparametric χ
tests.
There were 774 participants, of whom 56% were KTs and 44% KTAs. The share of KTs and KTAs who consider their knowledge of health principles to be very good or excellent is 67%. Their estimation of first aid knowledge is lower. They are also well aware of the importance of health knowledge in their work; a total of 87% strongly agree with this. The results also show that they are familiar with hygiene principles. The χ
test showed there are certain statistically characteristic connections between the age of teachers and their assistants, occupation and work experiences.
Because children are a particularly vulnerable group, teachers can encounter injuries and sudden illnesses at their work. Supplementary education is necessary among skilled workers in educational institutions, including kindergartens.
Izhodišča. Namen raziskave je bil analizirati mnenja vzgojiteljev o nastanku poškodbe pri organiziranih in neorganiziranih gibalnih dejavnostih otrok v vrtcih glede na starost otrok. Metode. Podatki ...so bili pridobljeni z anketiranjem 322 vzgojiteljev iz 53 vrtcev v Sloveniji. Izračunane so bile frekvence in izveden hi-kvadrat test. Rezultati. Večina otrok ima v vrtcu organizirane gibalne dejavnosti od 1-krat do 2-krat tedensko; pri otrocih prvega starostnega obdobja trajajo večinoma 20 minut in manj, v drugem starostnem obdobju pa od 20 do 30 minut. Dejavnosti potekajo največkrat v igralnici, v kateri se tudi poškoduje največ otrok. Poškodbe nastanejo najpogosteje pri teku in skokih, manj pri drugih gibalnih dejavnostih. Med prosto igro pa se otroci največkrat poškodujejo na zunanjem igrišču, in to med 9. in 12. uro. Večkrat se poškodujejo dečki kot deklice. Vzgojitelji kot najpogostejši vzrok za poškodbo navajajo nepredvidene situacije, najpogostejše poškodbe pa so udarci, in sicer v glavo, zlasti pri najmlajših otrocih, ki zaradi tega nekaj dni ostanejo doma. Starši najmlajših otrok so tudi manj zadovoljni z ukrepanjem vzgojitelja. Vzgojitelji največkrat sami sanirajo poškodbo in obvestijo starše. Le tretjina vzgojiteljev vedno naredi zapisnik o poškodbi, več kot polovica le pri hujših poškodbah. Zaključki. Analiza je pokazala statistično značilne razlike med različnimi starostnimi skupinami otrok glede vzrokov poškodb, časa nastanka poškodb, prostora, v katerem se otrok poškoduje med organizirano gibalno dejavnostjo, vrste dejavnosti med poškodbami, dela poškodovanega telesa in zadovoljstva staršev z ukrepanjem vzgojitelja ob poškodbi. Na podlagi dobljenih rezultatov so predlagani ukrepi za zmanjševanje poškodb pri predšolskih otrocih v vrtcu.
PDF