Razglednica je sestavljena iz petih sličič. Slika na sredini prikazuje izvir kozleške vode, levo sta sliki slapu potoka Kovačevca in desno sta dve sliki, ki prikazujeta Suško reber
Koseski se je rodil 12. septembra 1798 v Bokšetovi hiši v Spodnjih Kosezah. Po končani gimnaziji in filozofskih študijih je v Gradcu in na Dunaju študiral pravo. Dolga leta je služboval v Trstu, ...kjer je 26. marca 1884 umrl. V dijaških letih je zlagal nemške pesmi. Leta 1818 so natisnili njegov sonet Potažba, ki je bil prvi sonet v slovenski literaturi. Potem je dolga leta molčal. Oglasil se je spet leta 1844 z mogočno odo Slovenija cesarju Ferdinandu ob njegovem prihodu v Ljubljano, ki velja za njegovo najboljšo pesnitev. Opeva zgodovino naših krajev od Rimljanov dalje. Vsako kitico je zaključil s stihom: »Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencev ne gane.« Živahno naraščajoče narodno čustvo je prevzelo tudi njega. Leta 1845 je pisal Bleiweisu, da hoče ovreči žaljivo zaničevanje slovenščine. Iz tega leta sta znani njegovi pesmi Zima in Vojaška. Naslednje leto so Novice prinesle njegovo najbolj znano narodnobuditeljsko pesem Kdo je mar? in pesem Bravcem Novic h koncu leta 1847 v spomin. Veliko pesmi je tudi prevedel, največ iz nemškega jezika. Zgledoval se je po tujih pesnikih, največ pri Schillerju. Svoje pesmi je objavljal v Bleiweisovih Novicah in ga zato lahko imenujemo pesnika Novic. Čeprav je pesnil v slabi slovenščini, so bile njegove narodnobuditeljske pesmi za tedanji čas pomembne. Bleiweis in njegov krog sta ga povzdigovala nad Prešerna. Koseski je o sebi mislil bolj skromno. Leta 1847 je priznal Prešerna za najbolj priljubljenega slovenskega pesnika. Ob stoletnici njegovega rojstva leta 1898 je bila v Spodnjih Kosezah velika slovesnost. Na rojstni hiši so vzidali spominsko ploščo. Slavnostni govornik je bil moravški rojak in pisatelj Fran Detela. Razglednica je bila odposlana 17. 12. 1898.
U program nastave hrvatskoga jezika za 3. razred gimnazije i ove godine je uključen učenički projekt. Produbljujući istraživanja prethodnika, “Križevci sredinom 19. stoljeća”, učenici su nastavili ...istraživati nove mogućnosti, koje im nude djela iz razdoblja hrvatskoga ilirizma. Tako su se, na prijedlog svoje mentorice i profesorice hrvatskoga jezika, odlučili za “praćenje” puta kojim se otisnuo Antun Nemčić u putopisu Putositnice do Verone, uspoređujući i istražujući kako bi ovo putovanje mogli ponuditi i današnjim putnicima.
Učenici su podatke prikupljali u križevačkoj Gradskoj knjižnici “Franjo Marković”, križevačkom Gradskom muzeju, na internetu, u turističkim uredima gradova kojima je Nemčić prolazio i drugdje. Iz rezultata istraživanja proizašao je zanimljiv plan puta, kao mogućnost i poticaj da djelo iz prošlosti posluži za kreativno osmišljavanje novih ideja, te da uz mladenačku znatiželju, potakne mlade turističke poduzetnike. Ovim projektom obilježena je i 160-ta godišnjica Nemčićeve smrti.
Razglednica je sestavljena iz šestih fotografij, ki prikazujejo turistične znamenitosti Vrhnike: kopališče Stari mlin, stolp na Planini, gozdarsko-lovski muzej Bistra, Močilnik, Vrhnika-panorama in ...Cankarjeva rojstna hiša.
