Aktivacija komponent telesa raziskovalnega reaktorja TRIGA : disertacija
Žagar, Tomaž, 1972-
Komponente telesa reaktorja se med delovanjem reaktorja aktivirajo zaradi jedrskih reakcij z nevtroni. Aktivnost komponent telesa reaktorja determinirajo izotopi, ki jih v reaktorskih materialih ...zasledimo samo v sledeh (59Co, 132Ba, 151Eu, 153Eu, ...), a imajo zelo velik presek za absorpcijo nevtronov. Vsebnost teh izotopov v reaktorskih materialih je specifična glede na izvor materiala. Generične analize aktivacije so zato neprimerne. Uporabiti je treba preiskovalne metode, ki so prilagojene specifičnim lastnostim materiala in reaktorja. Obsevanje v reaktorju je direktna eksperimentalna metoda za določitev aktivacije dolgoživih izotopov. Zato sem meritev aktivacije in fluksa nevtronov v telesu reaktorja razvil posebno obsevalno napravo, s katero lahko obsevamo majhne vzorce v različnih globinah betonskega biološkega ščita raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II na Institutu "Jožef Stefan" v Ljubljani. Z omenjeno obsevalno napravo smo opravili tudi obsevanja nekaterih vzorcev betona z izotopsko sestavo, ki je tipična za betone, ki se uporabljajo za izgradnjo bioloških ščitov v jedrskih elektrarnah. V okviru tega doktorskega študija je bili v obsevalnih kanalih v sredici reaktorja in v posebej razvitem nosilcu vzorcev v telesu reaktorja obsevanih več vzorcev baritnega in navadnega betona. Koncentracije dolgoživih gama sevalcev v obsevanih vzorcih betona so bile izmerjene s polprevodniškim germanijevim detektorjem. Z metodo gama spektroskopije sem izmeril aktivnosti posameznih pomembnih dolgoživih izotopov v odvisnosti od globine obsevanja v telesu reaktorja, od časa obsevanja in od časa hlajenja vzorcev. Taki rezultati v znanstveni literaturi pred tem še niso bili objavljeni. Na podlagi predstavljenih rezultatov lahko zaključimo, da so pri obsevalnih pogojih, ki so primerljivi z obsevalnimi pogoji v telesu reaktorja med obratovanjem reaktorja in v času obsevanja, ki je enak pričakovanemu življenjskemu času raziskovalnega reaktorja, med dolgoživimi radioaktivnimi nuklidi v baritnem betonu najbolj pomembni 60Co, 113Ba in 152Eu. Njihovi razpolovni časi so 5,27 leta, 10,5 leta in 13,3 leta. V vzorcih navadnega betona, ki vsebuje agregat sestavljen predvsem iz kalcijevih karbonatov in silicijevih oksidov, pa se pri enakih obsevalnih pogojih in enakem času obsevanja najbolj aktivirata dolgoživa nuklida 60Co in 152Eu. Ker vsi omenjeni radioaktivni nuklidi nastajajo predvsem z zajetjem termičnih nevtronov, lahko meritev aktivnosti vzorcev betona iz različnih globin betonskega telesa predstavlja dobro osnovo za oceno polja termičnih nevtronov v različnih globinah telesa reaktorja. Poleg tega smo na podlagi teh meritev lahko ocenili tudi globino, do katere je treba beton reaktorskega telesa obravnavati kot radioaktiven material. Ocena globine meje med aktivnim in neaktivnim betonom telesa raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II na Institutu "Jožef Stefan" znaša približno 0,8 m. V tem delu so za primerjavo in preveritev izmerjenih rezultatov predstavljeni tudi rezultati izračuna nevtronskega polja v telesu reaktorja s programoma TORT in MCNP in rezultati izračuna aktivacije telesa reaktorja s programom ORIGEN. Primerjava izmerjene in izračunane aktivnosti v telesu raziskovalnega reaktorja v znanstveni literaturi še ni bila obravnavana. Primerjava izračunanih in izmerjenih rezultatov pokaže, da samo uporaba računskih metod ne zagotavlja konzervativnosti izračunane aktivnosti telesa raziskovalnega reaktorja. Na podlagi izračunanih rezultatov lahko zaključimo, da je aktivnost dolgoživih radioaktivnih nuklidov, ki ne sevajo žarkov gama, primerljiva ali celo manjša kot aktivnost dolgoživih sevalcev gama, katerih aktivnost lahko direktno merimo. Primerjava je pokazala, da so za natančno dolčitev aktivnosti dolgoživih izotopov v betonskem biološkem ščitu raziskovalnega reaktorja obstoječe metode relativno grobe in v nekaterih pogledih celo niso konzervativne.
Vrsta gradiva - disertacija
; neleposlovje za odrasle
Založništvo in izdelava - Maribor : [T. Žagar], 2002
Bibliografsko gradivo je bilo uspešno dodano na polico.
Dodajanje bibliografskega gradiva na polico ni uspelo.
Gradivo je že na polici.
Trajna povezava
URL:
Faktor vpliva
Dostop do baze podatkov JCR je dovoljen samo uporabnikom iz Slovenije. Vaš trenutni IP-naslov ni na seznamu dovoljenih za dostop, zato je potrebna avtentikacija z ustreznim računom AAI.
Leto
Faktor vpliva
Izdaja
Kategorija
Razvrstitev
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
Izberite knjižnično izkaznico:
Baze podatkov,
v katerih je revija indeksirana
Ime baze podatkov
Področje
Leto
Povezave do osebnih bibliografij avtorjev
Povezave do podatkov o raziskovalcih v sistemu SICRIS
Storitev za pridobivanje naslova trenutno ni dostopna, prosimo, poskusite še enkrat.
S klikom na gumb "V redu" boste potrdili zgoraj izbrano prevzemno mesto in dokončali postopek rezervacije.
S klikom na gumb "V redu" boste potrdili zgoraj izbrano prevzemno mesto in naslov za dostavo ter dokončali postopek rezervacije.
S klikom na gumb "V redu" boste potrdili zgoraj izbrani naslov za dostavo in dokončali postopek rezervacije.
Obvestilo
Trenutno je storitev za avtomatsko prijavo in rezervacijo nedostopna. Gradivo lahko rezervirate sami na portalu Biblos ali ponovno poskusite tukaj kasneje.
Citiranje
Funkcionalnost trenutno ni na voljo. Prosimo, poskusite kasneje.
