UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
(UM)
  • Slovenski politični katolicizem s posebnim poudarkom na razvoju dogodkov na Štajerskem v letih 1923 in 1929 : doktorska disertacija
    Ratej, Mateja, 1974-
    Politični katolicizem na Štajerskem se je po prvi svetovni vojni opiral na organizacijo Slovenske kmetske zveze, po skupščinskih volitvah marca 1923 pa je postala Slovenska ljudska stranka kot ... njegova predstavnica ena najbolje organiziranih in notranje povezanih parlamentarnih strank v Kraljevini SHS. K temu je odločilno pripomogla miselna utemeljenost programa Slovenske stranke na katoliškem kulturnem in avtonomističnem državnopravnem programu ter uspešno uresničevanje trdnega gospodarskega in socialnega programa. Predstavniki Slovenske ljudske stranke so po volitvah leta 1923 sklenili politično zavezništvo v Federalističnem oziroma Opozicijskem bloku, v okviru katerega so na podlagi politike narodnega sporazuma do skupščinskih volitev leta 1925 sestavljali močno opozicijo proti centralistični državni ureditvi. Z zahtevo po reviziji vidovdanske ustave so delo nadaljevali do spremembe državne politike Stjepana Radića poleti 1925, nato pa se je Anton Korošec pričel odmikati od zahteve po uvedbi zakonodajne avtonomije v Sloveniji. Slovenska ljudska stranka je 1. februarja 1927 vstopila v vlado s programom, ki je bil prilagojen uresničevanju oblastne samouprave. Poleti 1927 so predstavniki slovenskega političnega katolicizma po zmagi na oblastnih volitvah januarja 1927 in politični prevladi v organih oblastne samouprave v Sloveniji dali poudarek tudi na uresničevanju idejnih točk programa Slovenske ljudske stranke o vzpostavitvi ljudske (stanovske) države na katoliški kulturni podlagi. Prelomnica v razvoju slovenskega političnega katolicizma pred uvedbo šestojanuarske diktature je bil nastop Antona Korošča na položaju ministra za notranje zadeve februarja 1928, z njegovim prevzemom mandatarstva poleti 1928 pa je Slovenska ljudska stranka do svojega razpusta januarja 1929 obdržala in utrdila položaj vodilne politične sile v organih oblastne samouprave na Slovenskem. Politika Slovenske ljudske stranke v štajerskih mestnih občinah Maribor, Celje in Ptuj v letih 1923-1929 ni bila skladna s parlamentarno politiko njenega vodstva oziroma s politiko v mariborskem volilnem okrožju izvoljenih poslancev Slovenske ljudske stranke v Narodni skupščini. To je bila posledica centralizirane državne uprave Kraljevine SHS, ki je samoupravo občin omejila na reševanje gospodarskih vprašanj
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Maribor : [M. Ratej], 2004
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 13685256

Knjižnica Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
Miklošičeva knjižnica - FPNM, Maribor D DIS 93/94 RATEJ M. Slovenski
IN: 120043770
prosto - za čitalnico
Univerzitetna knjižnica Maribor Skladišče II 60552 prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...