(UM)
-
Pravica do zdravja - kaj pa obveznost?Knez, RajkoVsebina prispevka se nanaša na razmejevanje med pravico posameznika do zdravja, ki jo opredeljuje Ustava RS in pozitivna zakonodaja ter dolžnostjo, ki ni pozitivnopravno urejena niti v nacionalni ... zakonodaji niti primerjalnopravno. Natančno so opredeljene dolžnosti posameznih subjektov varstva zdravja, kot so država, lokalne skupnosti, delodajalci itd. in tako je avtor predstavil negativni pristop k podajanju vsebine obveze posameznika, da mora skrbeti za lastno zdravje. Pozitivnopravno ni predpisane sankcije za nespoštovanje obveze, ki jo nalaga zakonodaja, kar bi bilo ob spoštovanju načela enakosti in nediskriminacije tudi zelo težko, če že ne povsem nemogoče doseči. Vendar so posredne sankcije določene na več mestih in v različnih zakonih, ki spadajo na področje zdravstvene, socialne, delovne in pokojninske zakonodaje. Tako je tudi nomotehnično nemogoče govoriti o enostavni ureditvi in prikazu teh sankcij, slednje pa bi tudi ne bilo mogoče, saj se sankcije raztezajo na vsa omenjena področja, ki so urejena s samostojnimi predpisi. Primeroma so v prispevku našteti primeri, kjer je mogoče govoriti o posrednih sankcijah. Le-te običajno odsevjo v premoženjski sferi posameznika in se ne kažejo kot kazen ("punitive"), ampak kot večji finančni izdatki za npr. zdravstvene stroške ali zmanjšanje pokojninske osnove itd. Avtor prav tako ugotavlja, da je potrebno v RS spremeniti osebni stil življenja, saj se je v precejšnji meri že spremenil sistem dela in pogojev v zdravstvenem in pokojninskem zavrovanju, spremembe pa so z napovedanimi reformami še pred vrati. Po avtorjevem mnenju se mora posameznik pričeti zavedati, da je potrebno v zdravje vlagati, ko je to še mogoče in čimprej, tako da se vlaganje obrestuje. Država z akcijami, ki vzpodbujajo zdrav način življenja, pri tem pomaga, vendar pa bo od vsakega posameznika odvisno, koliko in kaj bo storil za to. Če odmislimo normalno vsakodnevno tveganje, ki bi lahko pvzročili poškodbo pri delu ali izven dela, je to vlaganje z velikim donosom, ki ga je težko vrednostno izmeriti.Vrsta gradiva - članek, sestavni delLeto - 1998Jezik - slovenskiCOBISS.SI-ID - 1468203
![loading ... loading ...](themes/default/img/ajax-loading.gif)
Vnos na polico
Trajna povezava
- URL:
Faktor vpliva
Dostop do baze podatkov JCR je dovoljen samo uporabnikom iz Slovenije. Vaš trenutni IP-naslov ni na seznamu dovoljenih za dostop, zato je potrebna avtentikacija z ustreznim računom AAI.
Leto | Faktor vpliva | Izdaja | Kategorija | Razvrstitev | ||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
JCR | SNIP | JCR | SNIP | JCR | SNIP | JCR | SNIP |
Baze podatkov, v katerih je revija indeksirana
Ime baze podatkov | Področje | Leto |
---|
Povezave do osebnih bibliografij avtorjev | Povezave do podatkov o raziskovalcih v sistemu SICRIS |
---|---|
Knez, Rajko | 14452 |
Vir: Osebne bibliografije
in: SICRIS
Izberite prevzemno mesto:
Prevzem gradiva po pošti
Naslov za dostavo:
Med podatki člana manjka naslov.
Storitev za pridobivanje naslova trenutno ni dostopna, prosimo, poskusite še enkrat.
S klikom na gumb "V redu" boste potrdili zgoraj izbrano prevzemno mesto in dokončali postopek rezervacije.
S klikom na gumb "V redu" boste potrdili zgoraj izbrano prevzemno mesto in naslov za dostavo ter dokončali postopek rezervacije.
S klikom na gumb "V redu" boste potrdili zgoraj izbrani naslov za dostavo in dokončali postopek rezervacije.
Obvestilo
Trenutno je storitev za avtomatsko prijavo in rezervacijo nedostopna. Gradivo lahko rezervirate sami na portalu Biblos ali ponovno poskusite tukaj kasneje.
Gesla v Splošnem geslovniku COBISS
Izbira mesta prevzema
Gradivo iz matične enote je brezplačno. Če je gradivo na mesto prevzema dostavljeno iz drugih enot, lahko knjižnica to storitev zaračuna.
Mesto prevzema | Status gradiva | Rezervacija |
---|
Rezervacija v teku
Prosimo, počakajte trenutek.
Rezervacija je uspela.
Rezervacija ni uspela.
Rezervacija...
Članska izkaznica:
Mesto prevzema: