UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
(UM)
  • Oris vloge in položaja ženske starega Egipta : diplomsko delo
    Vehovar, Karmen
    Med študijami starega Egipta v 19. stoletju je bila bežna omemba ženske posledica stanja takratne družbe, vodene s strani moških. 20. stoletje se je postavilo po robu tovrstni marginalizaciji žensk ... in, z ustanovitvijo akademske discipline ženskih študij, vodilo v ponovno interpretacijo in ocenjevanje položaja le-teh. Poglavitna vprašanja, na katera poskušamo odgovarjati, se nanašajo na vlogo in položaj ženske v takratni družbi in družini ter na medsebojno dinamiko odnosov med spoloma. Analiza takratnega religioznega ozadja razkriva, da je ženska skupaj z moškim in potomcem tvorila popolno celoto (božansko trojico), ženske boginje so predstavljale vir ohranjanja neprekinjene kozmične regeneracije in bile obenem tudi zaščitnice različnih družbenih vrednot. V pravnem pogledu so se lahko Egipčanke svobodno poročale, se ločevale, posvojile otroke, sklepale pogodbe in poiskale pravico celo na sodišču. Enakopravnost žensk pred zakonom se je nadalje raztezala tudi na ekonomsko področje, v okviru katerega so lahko opravljale svoj poklic, posedovale lastnino, z njo upravljale ter bile poslovno sposobne. In kar je najpomembnejše, vse te pravice so imele tako poročene kot tudi neporočene ženske. Za oba spola kot tudi za vse socialne razrede starega Egipta je bila poroka, kot temeljna pred dispozicija družine, izjemno cenjena in zaželena. Ker ni mogoče najti nikakršne omembe civilnih ali religioznih ceremonij sklepamo, da je bilo edino pomembno dejanje pravzaprav osnovanje skupnega gospodinjstva mladoporočencev in konsumacija poroke. Poglavitni delež aktivnega delovanja žensk je moč zaznati v zasebni sferi, kjer so kot žene in gospodarice hiš težile k svojemu največjemu poslanstvu: materinstvu. Ženska je z vlogo matere izpolnila najvišja osebna kot tudi religiozna in družbena pričakovanja. Dejstvo, da so otroci dedovali po materi in da je bila identiteta skoraj vedno potrjena na osnovi materinega imena, zgolj potrjuje, da je bila staroegipčanska mati izjemno cenjena in spoštovana. Nekatere posameznice so posegle tudi v javno sfero in delovale kot aktivne sopotnice egipčanske zgodovine, faraonka Hačepsut je postala celo nosilka najvišje politične oblasti. Žensko je častila in zapisala v večnost tudi bogata staroegipčanska umetnost, kar potrjujejo najdbe številnih spomenikov, kipov, grobnic in prizorov kraljevih in tudi navadnih Egipčank. Egipt je bil resda dar Nila, a obenem je bil tudi mnogo več. Bil je plod vzajemnega sodelovanja s katerim sta moški in ženska, drug zraven drugega, s skupnimi močmi krojila usodo ene najstarejših civilizacij. Bil je plod družbe, ki je ženski priznavala njene pravice, jo obravnavala kot polnopravno članico ter jo izjemno spoštovala.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Maribor : [K. Vehovar], 2010
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 17800456

    Povezava(-e):

    Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru – DKUM

Knjižnica Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
Miklošičeva knjižnica - FPNM, Maribor D DIPL 316 VEHOVAR K. Oris
IN: 120101190 		prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico