UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
(UM)
  • Samoporočani učinki petja na psihično blagostanje pri profesionalnih solističnih pevcih = Self-reported effects of singing on psychological well-being at professional solo singers : magistrsko delo
    Murko, Nina, 1982-
    Učinki petja na psihično blagostanje pevcev je tema, za katero je v zadnjem času vse več zanimanja, je pa še relativno slabo raziskana. Večina predhodnih raziskav se je osredotočala na pevce ... profesionalnih ali amaterskih zborov in v njih so ugotovili predvsem pozitivne učinke petja na psihično blagostanje pevcev. V našem magistrskem delu pa smo se osredotočili na raziskovanje učinkov petja na psihično blagostanje profesionalnih solističnih pevcev. Zanimalo nas je predvsem, kako petje vpliva na njihovo psihično blagostanje, njihovo samozavest in razpoloženje, zanimale pa so nas tudi povezave profesionalnega solističnega petja in stresnih dejavnikov. Osredotočili smo se še na preverjanje razlik, ki bi se izkazale med ženskimi in moškimi pevci, udeleženimi v raziskavi, in pa na razlike glede na različne zvrsti petja, ki jih ti izvajajo. Pri raziskovanju smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja. Vzorec je zajemal 14 poklicnih pevcev (6 moških pevcev in 8 ženskih pevk), starih od 26 do 74 let. Ugotovili smo, da petje na splošno pozitivno vpliva na profesionalne solistične pevce in jim nudi sprostitev, srečo in zadovoljstvo. Pozitivni vplivi petja so se izkazali tudi na čustvenem področju (tj. izražanje in poglabljanje čustev, večja empatija) in na socialnem področju (tj. spoznavanje novih ljudi, sodelovanje z drugimi glasbeniki, večja splošna prepoznavnost) udeležencev. Petje prav tako večinoma pozitivno vpliva na samozavest in razpoloženje profesionalnih solističnih pevcev, vendar se zraven pojavljajo tudi številni stresni dejavniki (tj. občutek odgovornosti, trema, pritiski in pričakovanja ljudi, osebne težave idr.), ki jim občasno znižujejo občutek psihičnega blagostanja. Nekaj predvsem ženskih udeleženk je poročalo o tem, da njihova kariera zahteva več osebnega odrekanja v primerjavi z moškimi udeleženci, drugih bistvenih razlik med spoloma pa nismo zasledili. Največje občutene razlike pri petju glede na različne zvrsti so se izkazale med klasičnim oz. opernim petjem in popularnimi zvrstmi petja, kjer se je izkazalo klasično petje kot najzahtevnejša disciplina, tudi v fizičnem (kondicijskem) smislu. Pričujoče magistrsko delo omogoča boljše razumevanje tega, kako posamezniki udeleženi v raziskavi občutijo vplive petja na lastno psihično blagostanje. V primerjavi s predhodnimi raziskavami, ki so bile opravljene z zbori, naše delo nakazuje tudi to ugotovitev, da se profesionalni solistični pevci soočajo z večjimi stresnimi dejavniki, kar jim občasno omejuje občutke pozitivnih vplivov petja na njihovo psihično blagostanje. Ti zaključki nam torej ponujajo dobro iztočnico za nadaljnje raziskave teh ugotovitev.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Maribor : [N. Murko Feguš], 2016
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 22408712

    Povezava(-e):

    Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru – DKUM

Knjižnica Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
Miklošičeva knjižnica - FPNM, Maribor D MAG 159.9 MURKO N. F. Samoporočani
IN: 320160280 		prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico