UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
(UM)
  • Obravnava razpada Jugoslavije v socioloških študijah v ZDA v času 1991-1996 : magistrsko delo
    Petić, Jure
    V mednarodnem okolju so ob koncu 20. stoletja nastopile nove realnosti, ki so postale predmet diskurza svetovne laične in znanstvene javnosti. Svet je gradil podobo "globalne vasi", v Evropi pa so ... potekali tako procesi združevanja (Nemčija, Evropska unija), kot tudi nasprotni procesi razdruževanja (Sovjetska zveza, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Češkoslovaška), kar je sovpadalo s koncem komunistične ideologije. Zatonu komunizma v vzhodni Evropi je sledil padec dveh branikov komunističnega sistema. Potekali sta dokaj mirna dezintegracija Sovjetske zveze in nasilna Socialistične federativne republike Jugoslavije. Slednja predstavlja osrednji predmet obravnave, ki je v grobem razdeljena na dva dela. V prvem delu so kot konceptualna podlaga na kratko prikazani zgodovinski podatki in kronološko zaporedje dogodkov ter dejstva, ki zadevajo zgodovino južnoslovanskih narodov. Časovni razpon zajema dogodke od časa, ko so naselili balkanska geografska področja, stoletja živeli ločeno, pa do njihove skupne eksistence v različnih oblikah jugoslovanske države ter njenega konca. Predstavljena je tudi spremljava kriznih dogodkov s strani zahodnih institucij in medijev, kakor tudi domačih in tujih intelektualcev ter njihovi odzivi. V drugem delu, ki je na podlagi podatkov iz prvega vsebinsko ožje naravnan, so predstavljene teoretične, kakor tudi empirično podprte znanstvene razlage razpada Jugoslavije. Obravnavane so različne interpretacije dogodkov socioloških institucij in avtoritet, kakor tudi različni teoretski in metodološki pristopi k problemu. Tozadevno je na osnovi pričujoče raziskave mogoče izdvojiti nekaj zanimivih ugotovitev in sklepov, ki se nanašajo na kredibilnost predstavljenih razlag, med katerimi določene ponudijo argumente za doseganje znanstvenih zaključkov, nekatere pa so z znanstvenega zornega kota diskreditirane in nesprejemljive. Med predstavljenimi pojasnjevalnimi modeli razpada SFRJ lahko kot znanstveno verodostojne sprejmemo ekonomski, ideološki in geopolitični pojasnjevalni model, medtem ko za kulturni pojasnjevalni model, pojasnjevalni model etnične sovražnosti, pojasnjevalni model enake krivde in pojasnjevalni model medijev ni mogoče najti zadostne znanstvene podpore. Konkretno, njihovo objektivnost zmanjšujejo impresionistične in ideološko obremenjene razlage, ki vsebujejo predsodke, stereotipe, vrednostne sodbe in zgodovinski paralelizem. Pri njih je prav tako mogoče ugotoviti prisotnost faktografskih napak in dejavnikov, kot so etnocentrizem in kulturni relativizem, kar je še posebej evidentno pri obravnavi etničnega fenomena in nacionalizma. Posledično lahko ugotovimo, da je pri večini odzivov sociologov kot tudi drugih mednarodnih akterjev možno zaznati pomanjkanje zagotavljanja zahtevanih znanstvenih kriterijev.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Maribor : [J. Petić], 2016
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 22659592

    Povezava(-e):

    Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru – DKUM

Knjižnica Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
Miklošičeva knjižnica - FPNM, Maribor D MAG 316 PETIĆ J. Obravnava
IN: 320160638 		prosto - za čitalnico
Univerzitetna knjižnica Maribor Skladišče II 92257 prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico