-
Vrstni obrat in premiki v funkcionalnih tipih rastlin v primarni sukcesiji na rečnih prodiščih : doktorska disertacijaMeznarič, Marija, 1965-, biologinjaProdišča so obrežne ali osrednje rečne naplavine, ki jih ustvarja in nenehno spreminja rečni tok. Morfološko heterogeno in dinamično okolje prodišč je omogočilo razvoj različnih habitatov in veliko ... pestrost vrst in združb. Z raziskavo v okviru disertacije smo želeli prispevati k razumevanju poglavitnih okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na vegetacijo prodišč v procesu primarne sukcesije. Cilji, ki smo si jih zastavili v raziskavi so se navezovali tako na proučevanje vrstnega obrata skozi posamezne stadije v primarni sukcesiji (spreminjanje sestave rastlinskih vrst v časovni seriji), kot tudi na premike v ekoloških strategijah rastlin, oz. premike funkcionalnih tipov rastlin, ki naseljujejo habitate na prodiščih. Uporabili in primerjali smo dve metodi: metodo stalnih ploskev in metodo kronosekvenc. Podatke o vegetaciji in okoljskih spremenljivkah smo vzorčili na 29 prodiščih srednje Drave (kronosekvence, N = 143) ter na umetno znižanem prodišču pri Borlu (trajne ploskvice, N = 422), kjer je vzorčenje potekalo med leti 2005-2011. Na 565 popisnih ploskvah smo ugotovili 211 rastlinskih vrst. Analiza vrst glede na preferenco habitata je pokazala, da je bilo na prodiščih največ vrst motenih/ruderalnih rastišč (55,5 %), sledijo jim gozdne/grmiščne (13,7 %), traviščne vrste (11,4 %), vrste vodnih in obvodnih habitatov (10,9 %) in indiferentne vrste (8,5 %). Metode indirektne (PCA in DCA) in direktne (RDA, CCA) analize gradientov so pokazale na raznolikost v floristični sestavi popisnih ploskvic, pri tem pa smo ugotovili, da z metodo kronosekvence, ne moremo nadomestiti metode trajnih ploskvic, kadar ugotavljamo vrstni obrat v primarni sukcesiji na prodiščnih habitatih. Vrstne sestave enako starih stadijev rastlinskih združb na prodiščih se med sabo razlikujejo zaradi raznolikosti okoljskih parametrov na prodiščih; zgolj iz podatka o starosti vegetacijskega sestoja v procesu primarne sukcesije tako ne moremo sklepati o vrstni sestavi. Kot najmočnejša okoljska lastnost pri razlagi razlik v vegetaciji se pokažeta višina prodišča, sekundarno pa sestava tal (deleži proda/peska/mulja). Na osnovi 15 morfološko-funkcionalnih znakov in modela CSR primarnih strategij smo ugotavljali tudi premike v ekoloških strategijah rastlin skozi posamezne stadije v primarni sukcesiji. Močno je prevladovala CR strategija (42,1 %) - kompetitorske-ruderalke. Ugotovili smo, da sta motnja in kompeticija dejavnika, ki najmočneje zaznamujeta habitate na prodiščih, medtem, ko je stres prisoten z nizkimi intenzitetami. Pri spremljanju primarne sukcesije na prodiščih smo ugotovili, da začetne CR oznake (prve faze sukcesije) naredijo premik v smeri C oznak oz. C komponente. Navedene premike oznak popisov lahko pripišemo vedno manjšemu učinku poplavne motnje na prodišče, nanosu sedimenta, ki poveča zalogo hranil v podlagi ter zmanjša (mulj, pesek) učinek pomanjkanja vode (stresa) v tleh. Zelo pomemben pogoj za ohranitev biotske pestrosti je ohranitev naravne rečne dinamike, ki pa jo človek s svojimi številnimi posegi v rečne in obrečne ekosisteme močno spreminja. Prodišča predstavljajo zato enega najbolj ogroženih elementov krajine. Raziskava procesa primarne sukcesije na prodiščih v odvisnosti od različnih okoljskih parametrov ni pomembna samo zaradi doprinosa k razumevanju temeljnih ekoloških procesov, ki se odvijajo v tem okolju, temveč so hkrati tudi nujen pogoj za predvidevanje posledic vpliva človeka na te habitate in tudi za načrtovanje ukrepov za njihovo preprečitev oz. zmanjšanje teh posledic.Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasleZaložništvo in izdelava - [Maribor : M. Meznarič], 2016Jezik - slovenskiCOBISS.SI-ID - 22692872
Povezava(-e):
Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru – DKUM
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.siDostop z namenskih računalnikov v prostorih NUK
Avtor
Meznarič, Marija, biologinja, 1965-
Drugi avtorji
Škornik, Sonja |
Kaligarič, Mitja
Teme
Univerzitetna in visokošolska dela |
disertacije |
CSR strategije rastlin |
invazivne rastline |
vegetacija |
multivariantne analize |
pestrost rastlin |
trajne ploskvice |
kronosekvence |
reka Drava |
funkcionalne poteze rastlin |
primarna sukcesija |
vrstni obrat |
rečna prodišča |
dissetations |
CSR plant strategies |
invasive plant species |
vegetation |
multivariate analyses |
plant species richness |
permanent plots |
chronosequences |
Drava river |
plant functional traits |
primary succession |
speices turnover |
river gravel bars
![loading ... loading ...](themes/default/img/ajax-loading.gif)
Knjižnica | Signatura – lokacija, inventarna št. ... | Status izvoda |
---|---|---|
Miklošičeva knjižnica - FPNM, Maribor | D DIS 57/59 MEZNARIČ M. Vrstni IN: 920160156 |
prosto - za čitalnico |
Univerzitetna knjižnica Maribor | Skladišče II 92544 | prosto - za čitalnico |
![loading ... loading ...](themes/default/img/ajax-loading.gif)
![loading ... loading ...](themes/default/img/ajax-loading.gif)
![loading ... loading ...](themes/default/img/ajax-loading.gif)
Vnos na polico
Trajna povezava
- URL:
Faktor vpliva
Dostop do baze podatkov JCR je dovoljen samo uporabnikom iz Slovenije. Vaš trenutni IP-naslov ni na seznamu dovoljenih za dostop, zato je potrebna avtentikacija z ustreznim računom AAI.
Leto | Faktor vpliva | Izdaja | Kategorija | Razvrstitev | ||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
JCR | SNIP | JCR | SNIP | JCR | SNIP | JCR | SNIP |
Baze podatkov, v katerih je revija indeksirana
Ime baze podatkov | Področje | Leto |
---|
Povezave do osebnih bibliografij avtorjev | Povezave do podatkov o raziskovalcih v sistemu SICRIS |
---|---|
Meznarič, Marija, biologinja, 1965- | 91797 |
Škornik, Sonja | 19562 |
Kaligarič, Mitja | 10352 |
Izberite prevzemno mesto:
Prevzem gradiva po pošti
Obvestilo
Izbira mesta prevzema
Mesto prevzema | Status gradiva | Rezervacija |
---|
Prosimo, počakajte trenutek.