UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
(UM)
  • Spremembe floristične sestave suhih travišč deset let po vstopu v EU : primer Krajinskega parka Goričko : magistrsko delo = The changes in floristic composition of dry meadows ten years after accession to EU : a case of Goričko Nature Park : master of science thesis
    Čerpnjak, Stanko
    Krajinski park Goričko predstavlja posebnost v okviru ekstenzivne kulturne krajine podeželja Slovenije. Kot območje z najnižjo letno povprečno količino padavin v Sloveniji in območje z revno suho, ... ponekod pa tudi zelo kislo podlago, predstavlja svojstven botanični relikt v tem delu Evrope. Zaradi odsotnosti industrije in velike razdrobljenosti parcel je tukaj vse do začetka 21. stoletja prevladovala ekstenzivna pridelava in obdelava tal, ki je temeljila na ekstenzivni živinoreji. Po vstopu Slovenije v EU in s pridobitvijo kmetijskih subvencij pa se je stanje spremenilo. Upanje je dajal na novo ustanovljen KPG (2003), ki pa ni v celoti upravičil pričakovanj. Raziskovanje je potekalo na dveh podobmočjih na severovzhodu Goričkega. Prvo je bilo podobmočje (zahodno območje) Čepincev in dela Markovcev, kjer sem v letu 2003/2004 in v letu 2013/2014 popisal 86 poligonov suhih travišč. Drugo podobmočje (vzhodno območje) pa je bilo področje Budincev in Dolencev. Tukaj sem v letu 2003/2004 in v letu 2013/2014 popisal 135 poligonov suhih travišč. Med obema področjema je naravna pregrada v obliki mešanega gozda. Področje je bilo približno veliko 30 km2. Pridobljeni podatki so pokazali, da so bili travniki že v izhodišču različni. Na podlagi drugih podatkov pa je analiza povedala, da je se je na vzhodnem področju sestava travnikov zelo spremenila in kaže drugačno sliko kot pred desetimi leti. Od vseh travnikov na 221 poligonih je ostalo v tradicionalni rabi samo še 82 poligonov (37,1 %). Od tega jih je 20 na zahodnem podobmočju in 62 na vzhodnem podobmočju. 79 poligonov travnikov je intenziviranih (35,7 %), od tega jih je večji del mulčenih, nekaj intenzivno gnojenih. Na zahodnem podobmočju je intenziviranih 38 poligonov, 41 poligonov pa na vzhodnem podobmočju. 45 travnikov je v zaraščanju (20,4 %). Na zahodnem podobmočju je 18 poligonov, 27 poligonov pa na vzhodnem podobmočju. Manjši del poligonov travnikov je spremenjenih v njive, in sicer 11 (5,0 %), od tega 7 poligonov na zahodnem podobmočju in 4 poligoni na vzhodnem podobmočju. Pri tem ponavadi niso celi poligoni spremenjeni v njive. 4 travniki (1,8 %) pa so spremenjeni v pašnike, od tega 2 na zahodnem podobmočju in 2 na vzhodnem podobmočju. Iz teh podatkov in narejenih analiz vidimo, da je bila kmetijska politika za goričko ekstenzivno kulturno krajino povsem neustrezna in je kot taka povzročila degradacijo ekstenzivne kulturne krajine, povzročila je veliko izgubo najlepših suhih travnikov in posledično tudi izgubo velike pestrosti teh habitatov. V letu 2003/2004 sem na teh poligonih našel 7 vrst iz rdečega seznama na 23 poligonih, leta 2013/2014 pa 6 vrst iz rdečega seznama na 16 poligonih. Podatki so dovolj reprezentativni, da povsem dokazujejo neustrezno kmetijsko politiko in izgubo kvalitetnih suhih travnikov v tem delu Goričkega.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Maribor : [S. Čerpnjak], 2016
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 22746120

Knjižnica Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
Miklošičeva knjižnica - FPNM, Maribor D MAG 57/59 ČERPNJAK S. Spremembe
IN: 920160187
prosto - za čitalnico
Univerzitetna knjižnica Maribor Skladišče II 92543 prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...