UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
(UM)
  • Uporaba družbenih omrežij v slovenskih muzejih : magistrsko delo
    Krajger, Lucija
    Magistrsko delo obravnava uporabo družbenih omrežij v muzejih z namenom marketinga, povezovanja z obiskovalci ter povečanja obiska v muzejih. Magistrsko delo je posebej usmerjeno v slovenske muzeje, ... v katerih je uporaba družbenih omrežij še neraziskana tematika. Teoretični del magistrskega dela je sestavljen iz poglavij, namenjenih modernemu muzeju 21. stoletja, digitalnemu muzeju, uporabi družbenih omrežij v muzejih ter marketingu muzejev prek družbenih omrežij. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo na temo uporabe družbenih omrežij v slovenskih muzejih. V anketi, ki je bila izvedena med decembrom 2018 in januarjem 2019, je sodelovalo 12 muzejev, njihovi odgovori pa so nam omogočili boljši vpogled v odnos slovenskih muzejev do družbenih omrežij. Anketa je bila sestavljena iz 17 relevantnih, natančnih in enostavnih vprašanj, ki bi nam omogočili najboljši pregled tematike. Pred izvedbo ankete smo postavili 8 raziskovalnih hipotez, ki smo jih na podlagi rezultatov lahko nato potrdili ali ovrgli. Ugotovili smo, da družbena omrežja uporablja kar 34 izmed 42 muzejev v Sloveniji. Po rezultatih ankete in analize spletnih strani je razvidno, da je med muzeji najbolj priljubljeno družbeno omrežje Facebook. Med druga najbolj priljubljena omrežja spadajo Instagram, Youtube in Twitter, številni muzeji pa uporabljajo več omrežij hkrati, kar jim omogoča doseganje širšega občinstva in možnost deljenja različnih vsebin. V raziskavi so se pokazali razlogi za veliko priljubljenost omrežja Facebook - enostavnost uporabe, doseganje najširšega občinstva ter odzivnost sledilcev. Prav na omrežju Facebook je večina muzejev opazila največjo odzivnost s strani sledilcev. Prav tako so muzeji prepoznali Facebook kot omrežje z najpreprostejšim načinom uporabe. Pravo nasprotje omrežja Facebook je omrežje Snapchat, ki je med slovenskimi muzeji najmanj uporabljeno. Muzeji so za neuporabo omrežja navedli razloge, kot so: manjše število sledilcev, zahtevnost uporabe, ne doseganje občinstva, nepoznavanje omrežja in pomanjkanje časa za ustvarjanje objav. Raziskava je pokazala, da so slovenski muzeji zelo naklonjeni marketingu na družbenih omrežjih. Vsi sodelujoči muzeji so menili, da so družbena omrežja koristna za marketing muzeja, kot največje prednosti pa so prepoznali brezplačno uporabo, bolj pristen stik z obiskovalci ter povečanje obiskov v muzeju. Od začetka uporabe družbenih omrežij je 11 izmed 12 sodelujočih muzejev opazilo povečanje obiska. Promocija prek družbenih omrežij od muzejev zahteva tudi določeno količino časa. Slovenski muzeji za pripravo vsebin v povprečju porabijo 4-2 uri na teden, medtem ko posodabljanje družbenih omrežij zahteva eno uro manj na teden. Muzeji za družbena omrežja pripravljajo prilagojene vsebine, ki se razlikujejo od tistih pripravljenih za spletno stran. Prav tako večina muzejev vsebine prilagaja glede na družbeno omrežje, ki ima najboljši odziv sledilcev. Na podlagi raziskave, izvedene v empiričnem delu magistrskega dela lahko zaključimo, da se slovenski muzeji zavedajo koristi, ki jih prinaša svet družbenih omrežij.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Maribor : [L. Krajger], 2020
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 25123592

    Povezava(-e):

    Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru – DKUM

Knjižnica Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
Miklošičeva knjižnica - FPNM, Maribor D MAG 0 KRAJGER L. Uporaba
IN: 320200018 		prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico