UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
(UM)
  • Napovedovanje časovnega obnašanja sprotnih sistemov : doktorska disertacija
    Colnarič, Matjaž
    Glavni predmet disertacije je napovedljivost časovnega obnašanja, ki je najpomembnejša lastnost sistemov za delo v trdnem dejanjskem času. Določljivost časovnega obnašanja sistemov mora biti ... zagotovljena na vseh nivojih njihovega snovanja. Posebej nižji, kot sta aparaturni in nivo sistemske arhitekture, so trenutno slabše obdelani, zato je poudarek dela osredotočen nanje. Najprej smo postavili smernice za razvoj arhitekture. Poleg napovedljivosti vplivajo nanj še dosežki v razvoju polvodniške tehnologije, razkrinkanje nekaterih napačnih predstav (npr. o hitrosti, zmogljivosti in izkoriščenosti sistema, ki nimajo pomena v okolju trdnega dejanskega časa) ter zahteva po preprostosti. V nadaljevanju je podrobneje razdelan obstoječi asimetrični arhitekturni model. Sestavljen je iz hierarhično zgrajenega procesorja jedra operacijskega sistema, ki izvaja njegove funkcije vključno z razvrščanjem opravil, ter procesorja opravil, kjer se le-ta obdeluje. Glavni poudarek naloge je na razvoju slednjega. Predstavlja celoto dveh tesno povezanih, čeprav samostojno delujočih delov, enote za krmiljenje poteka programa in enote za obdelavo podatkov. V enoti za nadzor poteka programa je vgrajen programski pomnilnik. Prevzeti ukazi se dekodirajo in tisti, ki krmilijo potek izvajana programa, se tudi izvedejo. Ukazi za obdelavo podatkov se pošljejo v ustrezno enoto, kjer so le-ti dosegljivi. Lokalne spremenjivke vzdržujemo v posebej zasnovani lokalni shrambi. Zunanji podatki, kot so globalne spremenljivke ali podatki s perifernih naprav, pa so dosegljivi preko kazalcev, ki so prav tako lokalne spremenljivke. Ker pošijamo ukaze v enoto za obdelavo podatkov v linearnem zaporedju, nam tam ni treba vzdrževati programskega števca ali drugih programskih naslovov. Operacije se izvajajo blizu njihovih objektov, nepotrebno in neproduktivno prenašanje podatkov je minimizirano. Moduli med seboj komunicirajo preko medsebojnih točkastih (point-to-point) serijskih povezav, s čimer se izognemo očitnim problemom, ki jih vnaša skupno vodilo. Zunanje podatke prevzemamo na enotni način iz globalnega pomnilnika oz. s perifernih naprav preko za to namenjene enote. Ta omogoča tudi ustrezni način neposrednega dostopa do pomnilnika. Predlagana arhitektura se obnaša popolnoma časovno napovedljivo in predstavlja temelj za nadaljne raziskave na področju trdnega dejanskega dela. Na njeni osnovi je bila narejena analiza lastnosti jezikov za programiranje aplikacij v dejanjskem času. Predlagali smo nekatere modifikacije jezikov ter razvili metodo za ocenjevanje najdaljšega časa izvajanja programa, ki dokazuje, da je slednje mogoče. Na koncu je obdelana strežba izjem, ki predstavlja resno oviro za napovedljivost časa obdelave programov. Zaradi tega skušamo preprečiti, da bi se zgodile oz. da bi prekinile delovanje programa. Za primere, ko to ni mogoče, smo razvili metodo za dosledno reševanje katastrof.
    Vrsta gradiva - disertacija
    Založništvo in izdelava - Maribor : [M. Colnarič], 1992
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 4339460

Knjižnica Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
Knjižnica tehniških fakultet, Maribor pisarna A-003 (FERI) DD COLNARIČ M. NAPOVEDOVANJE prosto - za čitalnico
Univerzitetna knjižnica Maribor Skladišče II 33320 prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...