UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
(UM)
  • Povečanje večkratne uporabljivosti programske opreme z objektivnim načrtovanjem : doktorsko delo
    Rizman Žalik, Krista
    Osnovna ideja, na kateri temelji naloga je, da je možno z odpravo slabosti objektnoorientirane (00) tehnologije in z učinkovitejšim modeliranjem kompleksnih struktur in obnašanja povečati večkratno ... uporabljivost. 00 tehnologija omogoča do sedaj največjo stopnjo večkratne uporabljivosti. V delu so predlagani model, koncept, arhitektura, razvojna metoda in razvojni proces, ki povečujejo večkratno uporabljivost in kjub prevzetju osnovnih konceptov 00 načrtovanja in programiranja odpravijo omejitve, ki izhajajo iz modeliranja kompleksnosti in obnašanja z instančnimi spremenljivkami in metodami in iz komunikacije med objekti s prenosom sporočil. Objekti, ki komunicirajo s prenosom sporočil so preveč povezani. Za povečanje neodvisnosti komponent programske opreme (razredov) je potrebno ločiti vsebino kompozicij od vsebine komponent. Aplikacije so potem tudi razumljivejše, saj so semantične povezave med objekti vidne tako načrtovalcu kot uporabniku. Le-te mu olajšajo razumevanje obnašanja objektov in celotnega sistema in poenostavijo gradnjo kompleksnih objektov iz enostavnih. V 00 paradigmi je obnašanje objektov in sistema skrito v implementaciji metod objektov sistema. Tako je semantičen pomen povezav med objekti skrit pred uporabnikom in načrtovalcem. Specificiranje teh povezav je zaupano raje programerju kot pa načrtovalcu. V predlagani razvojni metodi so semantične povezave opisane eksplicitno korak za korakom od analize preko načrtovanja, pa do implementacije. Le te so opisane s Sistemskim Strukturnim Diagramom in specifikacijami podsistemov in implementirane v Okolju objektov. Z uvedbo deklarativnega opisa povezav med objekti aplikacije v okolju objektov, ki zagotavljajo izvrševanje zahtevanih funkcij aplikacije že v koraku analize, je omogočen enostaven, a natančen opis obnašanja sistema že v zgodnjih korakih razvoja. Za opis obnašanja so poleg okolja objektov uporabljeni tudi dogodki. Obe novi komponenti omogočata preprost način opisa obnašanja z eksplicitnim opisom semantičnih povezav med objekti. Ekspliciten opis povezav in komunikacija med vsemi objekti aplikacije preko okolja objektov nam omogočata tudi večkratno uporabo opisov povezav. Več objektov ali skupin objektov je lahko povezano na isti ali podoben način. Strukture teh skupin objektov in njihovo obnašanje lahko opišemo v večkratno uporabljivih razredih in jih lahko uporabimo s pomočjo okolja objektov v različnih aplikacijah. Te razrede imenujemo kompleksni razredi. Predlagana je arhitektura aplikacij, ki vsebuje naslednje elemente: - okolje objektov, - množico razredov, ki modelirajo entitete realnega sveta, - množico kompleksnih razredov. Učinkovit razvoj aplikacij s predlagano arhitekturo je možen le s to arhitekturo v mislih, zato je opisana tudi razvojna metoda imenovana dogodkovno-voden razvoj ter proces kot nadgradnja metode. Večjo večkratno uporabljivost komponent programske opreme in večjo produktivnost razvoja smo dosegli z odpravo naslednjih ugotovljenih problemov 00 razvoja in z realizacijo naslednjih zahtev za učinkovitejši razvoj in programsko opremo v okviru predlagane arhitekture, razvojne metode in razvojnega procesa: Enolično preslikavo realnega sveta v načrtovanje in nato načrtovanje v implementacijo. Posledica nejasne semantike povezav med objekti v 00 programih je pomanjkanje jasnega navodila, kako preslikati zaznave realnosti v 00 strukturo. Uporaba okolja objektov kot sestavnega dela 00 arhitekture omogoča direktno preslikavo zaznav realnosti v 00 strukturo. Povezave med entitetami so opisane v okolju objektov, entitete realnega sveta pa v razredih. Enostaven, a natančen opis obnašanja. Predlagamo opis obnašanja z dogodki in pravili, ki jih prožijo. Tako je izognemo problemu ekplozije stanj velikih sistemov, ki se pojavijo pri opisu obnašanja s pomočjo diagramov prehajanja stanj, ki so najpogostejše orodje za opis obnašanja. Opis interakcijskih sposobnosti objektov neodvisno od vloge, ki jo imajo objekti v končnem sistemu. Interakcijske sposobnosti so opisane s sporočili okolju objektov in ne s sporočili drugim objektom aplikacije. To povečuje odprtost objektov in njihovo večkratno uporabljivost. Tako je odpravljen problem močne povezanosti objektov, ki komunicirajo s sporočili. Uporaba konstrukcijske ponovne uporabljivosti tudi za aplikacijske razrede. Uporaba okolja objektov in dogodkov za opis interakcijskih sposobnosti objekta omogoča uporabo konstrukcijske ponovne uporabljivosti tudi za aplikacijske razrede. Konstrukcijska ponovna uporabljivost ima veliko prednosti pred ponovno uporabnostjo s tvorjenjem podrazredov: globina hierarhije razredov je manjša, razumljivost in spremenljivost kode pa večja. Preprost komozicijski princip, ki omogoča sestavljanje programske opreme in ne pisanje nove, kar še vedno počnemo. Tudi neskladne objekte lahko združujemo brez večjih potrebnih sprememb, saj je okolje objektov prilagojevalec med sicer neskladnimi objekti. "Nepovezan" stil programiranja, ki olajša razvoj velikih knjižnic razredov za skupnost uporabnikov programske opreme. Povečanje odprtosti objektov, ki komunicirajo le z okoljem objektov, omogoča nepovezan stil programiranja. Okolje objektov in opis dogodkov povečata večkratno uporabljivost objektov in njihovo odprtost. Oba nova elementa pa omogočata tudi hibriden razvoj: objektno dekompozicijo in funkcionalno kompozicijo objektov v podsisteme. Uvedba okolja objektov in dogodkov v specificiranje, modeliranje in implementacijo poveča razumljivost in večkratno uporabljivost tako načrtovanja kot programskih komponent. Podana je teoretična utemeljitev za povečanje večkratne uporabljivosti, ki je podkrepljena z ekperimentalnimi rezultati.
    Vrsta gradiva - disertacija
    Založništvo in izdelava - Maribor : [s.n.], 1993
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 6449156

Knjižnica Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
Knjižnica tehniških fakultet, Maribor pisarna A-003 (FERI) DD RIZMAN K. Povečanje prosto - za čitalnico
Univerzitetna knjižnica Maribor Skladišče II 36225 prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico