UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
(UM)
  • Pisni žanri v gradivih za poučevanje francoskega jezika stroke : doktorska disertacija
    Jarc, Mojca, 1964-
    Sodobne akademske in poklicne skupnosti se vedno bolj odpirajo v mednarodni prostor, zato jih zaznamuje večjezičnost diskurzivnih in žanrskih praks. Žanri so relativno stabilni tipi izjav, ki se ... uporabljajo na določenem področju človekovega delovanja. Zaradi ukoreninjenosti v delovanje skupnosti imajo tako družbeno kot jezikovno pojavnost. Omogočajo izvajanje strokovnih nalog in posredujejo pomembna sporočila o tem, na kakšen način se vzpostavlja strokovna skupnost ter kako se oblikujejo odnosi med njenimi člani; pričajo tudi o tem, kako člani komunicirajo, kako se izogibajo nesporazumom in sporom ter kako za doseganje svojih ciljev uporabljajo sredstva sporočanja. Žanri niso togi oblikovni kalupi, ampak se neprestano spreminjajo in prilagajajo vsakokratnim konkretnim okoliščinam, ki jih je treba vedno znova proučevati, kadar naletimo na nova strokovna področja, na nove vrste žanrov in na žanre v različnih jezikih. Empirične raziskave žanrov različnih strokovnih področij so prinesle vrsto podatkov o težko razumljivih, pogosto nenapisanih, netransparentnih in celo načrtno zakritih zakonitostih žanrskega delovanja. Pripomogle so tudi k prenašanju teh znanj v vsebine poučevanja tujega jezika stroke (TJS) in učbeniška gradiva. Z boljšim razumevanjem vloge žanrov na različnih strokovnih področjih pa se je utrdilo zavedanje o tem, da shematično gledanje na žanr kot na izrazno formo za poenostavljeno sporočanje ni ustrezno, saj stvarnost prej zamegljuje kot razlaga, vprašanja prej odpira kot zapira in učence prej ovira kot spodbuja. Prav dejstvo, da se učitelj francoskega jezika stroke (FJS) v post-strukturalističnih paradigmah poučevanja srečuje z raziskovalno neopredeljenimi in neraziskanimi tematikami, ki jih razkrivajo obstoječe didaktične in žanrske teorije ter prakse, je izhodišče naše raziskave pisnih žanrov v učbenikih FJS. V doktorski disertaciji smo se lotili dveh sorazmerno malo raziskanih tematik, tj. učbenikov TJS in pedagoške obravnave področno-strokovnih žanrov. Temeljna usmeritev našega raziskovalnega zanimanja v proučevanju žanrov v francoskem jeziku je izvirala iz dveh vprašanj, ki si ju zastavlja učitelj TJS na univerzitetni ravni, in sicer: s kakšnimi sredstvi poučevati in katere vsebine naj bi oblikovale strokovno reprezentativen nabor podatkov v programu TJS? Preko koncepta žanra je bil naš namen povezati dve stvarnosti, s katerima se pri pouku TJS srečujeta učitelj in učenec TJS, tj. učbeniško gradivo in področno-strokovno prakso. Z disertacijo smo želeli prispevati k razumevanju učbenika kot žanra in k opredelitvi vloge žanrov v sodobnih učbeniških gradivih, načinov učenja/poučevanja ter rabe žanrov v večjezičnih okoljih. Poleg teoretičnih vprašanj je raziskavo spodbujala praktična nuja po umeščanju področno-strokovnih žanrov v proces učenja/poučevanja FJS. Izbrana perspektiva nas je vodila od analize učbenika FJS kot žanra, prek analize pisnih področno-strokovnih žanrov v učbeniških gradivih FJS, do preverjanja žanrske stvarnosti študentov in diplomantov, ki se v času študija na nefilološki fakulteti in na svoji poklicni poti vsakodnevno srečujejo s pisnimi žanri v različnih jezikih. Preplet vseh omenjenih okoliščin je predstavljal okvir, v katerem smo zasnovali raziskavo o pisnih žanrih. Zastavili smo si štiri raziskovalna vprašanja, in sicer: 1) Katere so prvine učbenikov TJS z vidika retorične strukture? 2) Na kakšen način so žanri pedagoško obravnavani v različnih učbenikih TJS? 3) Kateri žanri so značilni za študijski in poklicni področji mednarodnih odnosov (MO) in evropskih študij (EŠ)? 4) Kako poteka usvajanje žanrov v medjezikovni perspektivi? Izhajajoč iz kvalitativnih metodoloških okvirov smo v raziskovalnem procesu povezovali različne metode. Na prvo raziskovalno vprašanje smo skušali odgovoriti z uporabo metode analize korakov, ki omogoča odkrivanje retorične strukture in sporočanjskih namenov besedila. Načine pedagoške obravnave pisnih žanrov v učbenikih FJS smo analizirali z besedilno analizo. Kontekst rabe žanrov na študijskem in poklicnem področju MO in EŠ ter načine usvajanja žanrov v medjezikovni perspektivi smo analizirali s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih opravili z različnimi udeleženci v žanrskih praksah na teh dveh področjih. Podatke smo v procesu triangulacije preverjali z dodatnimi viri. Na ta način smo poleg celovitosti obravnave želeli zagotoviti čim večjo zanesljivost izsledkov. Ker se raziskava loteva manj raziskanih področij in tematik, smo v vseh fazah bodisi prilagajali obstoječe bodisi izoblikovali nove modele za analizo podatkov. Z uporabo prilagojenega modela analize korakov smo izvedli segmentacijo korpusa učbenikov FJS, da bi na ta način opredelili, kakšna je retorična struktura analiziranih učbenikov. Struktura učbenikov FJS je pričakovano kompleksna. Izsledki v splošnem potrjujejo, da je učbeniški žanr zelo raznolik superžanr, ki za doseganje didaktičnih namenov uporablja določene ustaljene strategije retoričnega strukturiranja, kot sta npr. gradnja %kolonij v zankah% in panjsko umeščanje besedil v uvodno ter sklepno makroetapo, hkrati pa nakazujejo posebnosti strukturiranja na posameznih področjih. Rezultati prinašajo nekatera nova spoznanja in dokaze o posebnostih retorične organizacije učbenikov FJS v vseh treh glavnih delih makrostrukture. Analizirane učbenike kot vrednostni okvir določa sklicevanje na didaktična načela, zlasti na SEJO. S primerjalno analizo smo ugotovili, da se specifičnost učbeniških gradiv FJS kaže v treh vrstah posebnosti: zaznamujejo jih uporaba značilnih strategij izgradnje retorične strukture, izključevanje oz. vključevanje določenih retoričnih elementov, ki jih druge vrste učbenikov ne vključujejo, in neenotnost v pristopih k gradnji retorične strukture učbenikov FJS. Ugotovili smo tudi, da učbenikov FJS ne moremo opazovati samo s sekvenčnim beleženjem retoričnih struktur, saj jih v vseh delih makrostrukture zaznamuje uporaba postopkov horizontalnega in vertikalnega organiziranja retoričnih elementov. Opazili smo tri posebne vrste značilnih vzorcev strukturiranja: cikličnost, ugnezditve in hibridizacijo. Ti vzorci s svojimi številnimi ponavljanji in variacijami analiziranim učbenikom dajejo videz razslojenosti, žanrske kompleksnosti in diskurzivne raznolikosti. Glavna značilnost osrednjega dela učbenikov je ciklično razvrščanje vsebin v zanke, izmenjevanje ciklov z uvodnimi besedili in jezikovnih vsebin ter njihovo nadgrajevanje z vajami-problemi. Strategije ugnezditve avtorji uporabljajo za vključevanje različnih vrst besedil v učbeniško strukturo. Učbenik FJS se tako kaže kot večplastna retorična struktura, ki s procesi ugnezditve na različnih segmentih vzpostavlja številne znotrajbesedilne odnose med posameznimi elementi retorične strukture. Področno-strokovna besedila, ki ustvarjajo temeljno podobo učbenikov FJS, so najpogosteje ugnezdena v izhodiščni etapi zanke in na ravni vaj-problemov, okrog sebe pa generirajo sekvence drugih retoričnih elementov. S povezovanjem teh elementov nastanejo hierarhične in mrežne strukture. Učbenik s hierarhično strukturo in preskriptivnim pristopom k predstavljanju vsebin vzpostavlja posebne odnose med avtorjem, učiteljem in učencem FJS ter razkriva širšo družbeno pogojenost žanra. Za osrednjo makroetapo je poleg hierarhičnega in mrežnega razvrščanja strukturnih elementov značilno tudi občasno prizadevanje za hkratno doseganje več sporočanjskih namenov v okviru iste retorične strukture. Avtorji učbenikov z uporabo strategij hibridizacije lahko dosežejo številne didaktične in nedidaktične cilje, zlasti različne vrste glotodidaktičnih, področno-strokovnih in promocijskih namenov in preoblikujejo besedila v dinamične večnamenske retorične strukture. V okviru teh značilnosti lahko bolje razumemo posebne področno-strokovne tehnike umeščanja žanrov v učbeniške vsebine in opredelimo vloge pisnih žanrov v učbenikih FJS. Z besedilno analizo korpusa učbenikov FJS smo v okviru drugega raziskovalnega vprašanja ugotavljali, katere vrste področno strokovnih žanrov so vključene v učbeniško strukturo in kakšna je njihova vloga v učbeniških gradivih. Za opazovanje smo izdelali poseben model, ki upošteva prevladujočo naravnanost učbenikov na vrednostni sistem SEJA. Analiza delno potrjuje predvidevanje, da področni žanri pomembno zaznamujejo učbeniško strukturo, vendar pa je razvrščanje žanrov v področja človekovega družbenega delovanja, iz katerih ti žanri izhajajo, pokazalo, da žanrski repertoarji posegajo na vse štiri domene SEJA in da besedila, ki izhajajo iz poklicne domene niso nujno osrednji steber učbenikov. Z vidika zadovoljevanja potreb učenca, ki spoznava področno-strokovne žanre, je analiza žanrskih vsebin opozorila na vrsto vrzeli. Avtorji učbenikov učenca prednostno usmerjajo v žanre poslovnega področja in v splošnejše vrste področno-strokovnih besedil, ki večinoma v učbenike niso vključena v svoji izvirni obliki, ampak so prirejena ali posebej napisana za učbenik. Učbeniki tudi ne pokrivajo višjih ravni jezikovnega znanja, kjer bi bile žanrske vsebine glede na splošni okvir SEJA najbolj relevantne. Vrzeli se kažejo tako v širini žanrskih repertoarjev kot v pristopih k obravnavi žanrskih besedil v vajah-problemih. Naloge in opravila, ki vsebujejo žanrska besedila, učenčevo pozornost pretežno usmerjajo v %nežanrske% vidike besedil in podbesedilne ravnine analize. Žanri so pogosto uporabljeni le kot sprožilec dejavnosti, ki nimajo neposredne povezave s samim žanrom. V okviru razvijanja pisnih spretnosti je poudarek na splošni tvorbni spretnosti; učenec ne tvori nujno tistih žanrov, za katere mu učbenik nudi zglede ali pa so usmeritve za tvorbo podane na preskriptiven način v obliki besedilnih predlog z medbesedilnimi ugnezdenimi komentarji o strukturi žanrov ter z nasveti za tvorbo besedil oz. z nasveti za izvedbo zunajdiskurznih vidikov žanra. Učenci se lahko s procesnimi vidiki tvorbe seznanijo predvsem v tistih učbenikih, kjer avtorji vključujejo dejavnostno naravnane pristope z reševanjem problemov in s simulacijami. V učbenikih FJS so torej žanri pretežno obravnavani kot besedilne vrste in niso sistematično vključeni v učbenik z namenom razvijanja žanrskih kompetenc. Na ta način učenec lahko razvija določene vidike žanrske zmožnosti, ne more pa se seznaniti z vsemi vrstami pomenov, ki jih posredujejo žanri. Poudarjen je produktni vidik na račun procesnih vidikov tvorbe. Da bi dobili vpogled v vrste in naravo področno-strokovnih žanrov področij MO in EŠ, smo v seriji polstrukturiranih intervjujev z raznojezičnimi študenti in diplomanti teh dveh smeri ter z odgovornimi nosilci temeljnih predmetov raziskali kontekst, v katerem intervjuvanci uporabljajo žanre v akademskem in poklicnem okolju. Poleg seznama značilnih žanrov smo v intervjujih dobili podatke o institucionalnih praksah, načinih izgradnje žanrskega znanja in načinih razvijanja žanrskih zmožnosti v francoskem jeziku. Rezultati kažejo, da intervjuvanci svojo akulturacijo v strokovno okolje dojemajo kot kognitivno zahteven in konflikten proces, v katerem zlasti ob prehodu v frankofono okolje izgradnja žanrskega znanja poteka počasi zaradi implicitnih in eksplicitnih zahtev področno-strokovne skupnosti in zaradi širokega nabora novih žanrskih repertoarjev, različnih vrst primanjkljajev ter zmotnih pričakovanj o naravi žanrov. V tem okviru se razvija učenčev raznojezični profil. Z analizo diskurzivnega korpusa smo opravili klasifikacijo skupin značilnih žanrskih repertoarjev obravnavanih strokovnih področij v akademskih in poklicnih kontekstih. Žanrske repertoarje zaznamujejo velika kompleksnost, raznorodnost in variabilnost glede na jezik ter na kontekst uporabe. S primerjavo žanrskih repertoarjev slovenskega in frankofonega okolja smo izpostavili nekaj kritičnih akademskih žanrov, pri katerih se za uporabnike, ki prehajajo iz slovenskega v frankofono okolje, bistveno spremenijo struktura in funkcije žanra ter hierarhije vrednot v okviru institucionalne in nacionalne akademske kulture. Pokazali smo na različne vrste prekrivanja in na variabilnost repertoarjev v teh okoljih in opozorili na težave, s katerimi se v procesu vključevanja v frankofono oz. mednarodno okolje ob strateški rabi žanrskih zmožnosti srečujejo slovenski uporabniki žanrskih repertoarjev. Na temelju rezultatov v tem delu raziskave smo izdelali sistem na učenca usmerjenih prioritet, ki učiteljem lahko pomagajo pri načrtovanju programov razvoja žanrskega znanja v večjezičnem ali v enojezičnem okolju za potrebe delovanja v mednarodnem poklicnem kontekstu ter pri raziskovanju žanrske stvarnosti na področjih MO in EŠ. S pomočjo analize kontekstualnih vidikov žanrske rabe smo lahko opredelili, kakšne vrzeli se v luči konkretnih žanrskih repertoarjev kažejo pri obravnavi žanrskih vsebin v analiziranih akademskih okoljih in vzorcu učbenikov FJS. V okviru četrtega raziskovalnega vprašanja smo raziskali, kako pri intervjuvancih poteka usvajanje žanrov v medjezikovni perspektivi. Z analizo učnih načrtov jezikovnih predmetov od osnovnošolske do univerzitetne ravni izobraževanja smo opredelili temeljne značilnosti pristopov k poučevanju/učenju žanrskih zmožnosti glede na izobraževalne cilje v vsakokratnih okvirih splošne paradigme opismenjevanja, akademske usmeritve v znanstveno pisanje in usposabljanja za učinkovito žanrsko delovanje v delovnem okolju. Preko osebnih izkušenj intervjuvancev z izgrajevanjem žanrskih zmožnosti v različnih kontekstih smo dobili vpogled v posameznikovo doživljanje procesov usvajanja žanrskih znanj. Pokazali smo na raznolikost pristopov k razvoju žanrskih znanj v obravnavanih kontekstih. Opredelili smo glavne značilnosti pridobljenih znanj v opisanih okoljih in opozorili na težave pri usvajanju, ki izhajajo iz obsega, predvidljivosti in transparentnosti žanrskih znanj ter iz organizacije in konkretne izvedbe poučevanja o žanrih v posameznih kontekstih. Prepoznali smo nekatere razlike v načinih konceptualizacije žanrov pri novincih in pri izkušenejših članih diskurzivne skupnosti, pokazali na značilnosti strategij za klasifikacijo in za opredeljevanje žanra kot koncepta ter opozorili na izstopajoče vidike žanrskih praks, ki jih posamezni uporabniki poudarjajo, ko opredeljujejo svoje žanrsko delovanje. Opisali smo vrste in značilnosti strategij za učenje o žanrih, ki jih uporabljajo naši intervjuvanci. Izhajajoč iz koncepta modularnega razvoja žanrskega znanja smo analizirali vsebino posameznih komponent žanrskega znanja pri intervjuvancih. Ugotovili smo, da je njihov razvoj žanrskega znanja glede na posamezne module neuravnovešen, kar bi lahko pripisali značilnostim akulturacije v analiziranih kontekstih. Z vidika učenja o žanrih v medjezikovni perspektivi se kot tipične ovire pojavljajo težave s prepoznavanjem razlik pri rabi žanrov v različnih jezikih, težave pri prenosu žanrskih znanj v druga jezikovna okolja in posebnosti usvajanja žanrov v frankofonem okolju. Skozi analizo procesov učenja o žanrih smo izdelali model razvoja žanrskega znanja, ki je prilagojen potrebam raznojezičnih uporabnikov v mednarodnih in večjezičnih okoljih. Model smo dopolnili s sistemom parametrov, na temelju katerih bi lahko oblikovali pristop za analizo razvoja žanrskega znanja na določenem strokovnem področju in za uveljavitev bolj žanrsko usmerjenega poučevanja TJS. Na teh parametrih smo izoblikovali smernice za lažje načrtovanje programov FJS v študijskem okolju, kjer niti učenje francoščine niti žanrski pristop k učenju nista med uveljavljenimi prioritetami izobraževalnega programa. Rezultati nakazujejo, da se raziskovalci, učitelji in avtorji učbeniških gradiv FJS ne bi smeli bati preoblikovanja nekaterih obstoječih teoretičnih okvirov in iskanja novih poti za bolj kontekstualno utemeljene metodološke pristope k žanrski analizi. Prav tako bi lahko z odpiranjem prek meja jezikoslovnih ali glotodidaktičnih okvirov pripomogli k celovitejšemu razumevanju pojava učbeniškega žanra in procesov učenja o žanrih v medjezikovni perspektivi. Na ta način bi lahko pomagali učencem FJS pri učinkovitem razvoju in uveljavljanju raznojezične žanrske kompetence ter pri prilagajanju zahtevam njihovih področno-strokovnih okolij.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [M. Jarc], 2019
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 69710178

Knjižnica Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
Univerzitetna knjižnica Maribor Skladišče II 98865/k prosto - za čitalnico
Univerzitetna knjižnica Maribor Skladišče CD 13606/cd prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico