UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
(UM)
  • Določanje stopnje varnosti nivojskih cestno-železniških križanj s ponderiranjem stopnje varnosti vrste zavarovanja in zanesljivosti avtomatskih naprav za zavarovanje : magistrsko delo
    Godec, Andrej, 1952-
    Rešitev problematike nivojskih križanj ceste in železnice je pomembna naloga za transportni sistem vsake države. Nivojska križanja namreč ovirajo varen in tekoč potek prometa tako na cesti kot po ... železnici. Čeprav nesreč na teh nivojskih križanjih ni tako veliko, pa so te pogosto smrtne. Tveganje, da bo oseba, ki je udeležena v trku cestnega vozila z vlakom, umrla, je namreč dvajset- do štiridesetkrat večje od tveganja v cestnih nesrečah. Ob tem pa so nevarnosti nivojskega križanja tudi bolj izpostavljeni pogosti uporabniki, to pa so predvsem prebivalci, ki živijo v bližini takšnega križanja. Lokalni prebivalci tako občutijo večino posledic, ki se jim v posameznih primerih lahko pridružijo še čustveni vzgibi, ki sprožijo premike v javnem mnenju. Med nesrečami, ki se zgodijo na cesti, nesreče na nivojskih križanjih zavzemajo majhen delež, z vidika železnice pa je ta delež velik in prispeva k večini smrtnih primerov na železnici. To različno pojmovanje pomena nivojskega križanja je tudi podlaga za različne pristope pri razreševanju te problematike. Oba pristopa - tako cestnega kot železniskega - je mogoče uskladiti le z ustreznim pristopom. Tako se za primernega izkaže predlagani sistemski pristop, ki obravnava abstrakcijo sistema nivojskega križanja ceste in železnice, ki ga na prvi nižji ravni sestavljajo štirje podsistemi: cestni sistem, železniški sistem, zunanji svet in nivojsko križanje v ožjem pomenu. To pa je bil tudi namen naše raziskave, torej s sistemskim pristopom ugotoviti bistvene odnose, pomembne za načrtovanje in odločanje o izboljšanju varnosti na teh križanjih. Cilj raziskave je bil opredeliti model, ki bo združeval vse bistvene odnose. Model smo razvili na podlagi razpoložljivih virov in podatkov, a tudi s poenostavitvami mora pokazati razvojne trende in zahteve v urejeni družbi. V sistemski analizi smo opredelili gradnike, ki se nanašajo na varnost cestnega in železniškega prometa, zanesljivost varnostnih naprav, zapornic in znakov pa tudi vlogo novih inteligentnih rešitev. Ob predpostavljeni pošteni in uravnoteženi družbeni skrbi je bilo tveganje za smrt posameznika opredeljeno kot osrednji kazalnik, ki omogoča primerjave celo med različnimi področji transportnih in varnostnih ved. Pri iskanju družbeno -ekonomskega optimuma se je pokazalo, da je mogoče kombinirati ukrepe ob omejenem proračunu, določenih tehnikah zavarovanja in pričakovani oceni družbeno- -ekonomskih izgub zaradi nesreč. Takšen pristop je ob opredeljenih zahtevah in vhodnih podatkih pokazal najboljšo dinamiko implementacije nivojskega ločevanja v primerjavi z avtomatskim zavarovanjem, namenjeno kar največjemu zmanjšanju smrtnega tveganja ali kar največjemu povečanju družbeno- ekonomskih učinkov. Razvoj modela ni zaključen in se nadaljuje, ob njem pa se je začela tudi vrsta novih obetavnih raziskav, ki bodo dale nekatere manjkajoče podatke in napovedi. Znanstveni prispevek raziskave je uporaba sistemskega pristopa v sicer zelo kompleksnem problemu. Ta prispevek uvaja nov pogled na problematiko nivojskega križanja, pri katerem je mogoče uporabiti analitsko-sintetični postopek, ki zagotavlja celostno zgradbo modela. Ta model dopušča uravnoteženo obravnavo in izračune ter s tem daje vse potrebne temelje celo za prihodnje numerično optimiranje ob različnih družbenih zahtevah. Izvirni način dekompozicije sistema nivojskega križanja nam omogoča združitev vrste tehnik in raznorodnih podatkov. Strokovni prispevek je večplasten. Podaja osnove tako za zahtevnejšo ali enostavno obravnavo problema nivojskih križanj v koridorju ali državi kot za podporo načrtovanju, oblikovanju in usmeritvam za inovativne rešitve. Praktični prispevek je v utemeljenih podlagah za učinkovitejše vlaganje omejenih proračunskih sredstev lastnika infrastrukture ob najmanjšem tveganju. V daljšem opazovanem obdobju lahko ob ustreznih sredstvih izračunamo število prehodov, ki jih je mogoče rešiti z zapiranjem ali nivojskim ločevanjem ali z opremljanjem z napravami za avtomatsko zavarovanje. Dodatno ie raziskava poudarila nekatere zadeve, ki so rezultat sistemske analize, vendar v strokovnih krogih niso močno prisotne. Tako tudi nivojskega ločevanja ne moremo analizirati kot popolnoma varnega, do določene hitrosti vlakov pa je odločitev zanj v prvi vrsti odvisna od ekonomskega učinka in ne od varnosti. Kajti visoki gradbeni stroški lahko na družbo učinkujejo prav nasprotno: odbijajo potnike od varnejšega načina prevoza po železnici in jih preusmerjajo v cestni promet, kjer je smrtno tveganje bistveno večje. Nadalje, sistemski odnosi razkrijejo, da je že povečanje cestnih tokov vzrok za večje tveganje na križanjih na splošno. Tako je delež železnice pri reševanju težav, ki zato nastanejo, na ravni družbe lahko zanemarljiv ali kvečjemu potreben samo za to, da bi železniške sisteme prilagodili novim rešitvam. Dodatni vidiki se pojavljajo z obeti rešitev inteligentnih transportnih sistemov (ITS), ki zapletajo položaj pri sistemih za avtomatsko zavarovanje nivojskih križanj. Analiza je pokazala, da možnosti ITS lahko obravnavamo kot nadgradnjo aktivnega zavarovanja. Model zato omogoča tudi nadaljnje vključevanje prihodnjih ITS.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo
    Založništvo in izdelava - Maribor : [A. Godec], 2001
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 7665430

Knjižnica Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
Knjižnica tehniških fakultet, Maribor pisarna A-003 (FERI) MD GODEC A. DOLOČANJE prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico