UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
(UM)
  • The patterns of adjustment of small economies in the process of liberalisation : the Finnish and Slovene experience in comparative perspective
    Konjhođić, Indira
    Ena izmed prvih oznak, ki jih je potrebno poudariti v zvezi z novimi državami, nastalimi v zgodnih 90-tih letih je, da so večinoma majhne ali geografsko ali pa po številu prebivalcev. Prav tako se ... izrazito razlikujejo v njihovih stopnjah družbenega, gospodarskega in političnega razvoja. Kar se tiče izzivov, s katerimi se soočajo pri svojem razvoju, so le-ti mnogovrstni. Gospodarske, politične in družbene izzive in omejitve (zunanje in notranje) pri razvoju novih majhnih evropskih držav se je na široko analiziralo znotraj širšega okvira procesov političnih in ekonomskih tranzicij. Posebna pozornost je bila namenjena povezavi med političnimi in gospodarskimi reformami, to je "dvojni" naravi tranzicije. Iz tega vidika je ostalo razmerje med gospodarskimi reformami in demokracijo predmet številnih študij (glej na primer: Diamand in Plattner, ur. 1995, Przeworski, 1991, 1995; Haggard in Kaufman, ur. 1992, World Development, 1993). V nasprotju s tistimi študijami ta prispevek ne teži k analiziranju "dvojne" narave tranzicije v novih majhnih evropskih državah. Namesto tega se osredotoči na gospodarsko liberalizacijo kot odgovor teh držav na izzive, ki jih predstavlja njihova velikost za njihov gospodarski razvoj. Po mnenju Gedees (1995:60) gospodarska liberalizacija vključuje spremembe deviznega tečaja, zmanjševanje državne porabe in poseganja države v gospodarstvo, zmanjšana zaščita za domačo industrijo itd. Osnovna predpostavka je ta, da na vzorce prilagajanja majhnih gospodarstev v procesu ekonomske liberalizacije vplivajo institucionalne strukture. Zysman (1994:246) definira institucionalno strukturo tržnega gospodarstva tako, da je le-ta sestavljena iz institucij in pravil, ki ji omogočajo funkcioniranje. Po njegovem mnenju so bistveni elementi take institucionalne strukture trgi kapitala (vključujoč trge podjetij), trgi delovne sile (vključujoč trge za managerje) in država kot "tvorka" pravil. Zysman razlikuje med institucionalno strukturo gospodarstva in njegovo industrijsko strukturo. Trdi, da je družbena institucionalna struktura: a) funkcija državnega političnega in industrijskega razvoja ter b) da ustvarja podlago za družbeno specifične vzorce industrijskega prilagajanja in družbenega razvoja. Glede na zgoraj navedeno je cilj tega članka dvojni. Prvič, teži k raziskati vpliv nacionalnih institucionalnih struktur na razložen vzorec ekonomskega prilagajanja majhnih gospodarstev v procesu liberalizacije. Drugič, ocenjuje vlogo države v tem procesu. V nasprotju s številnimi študijami, ki primerjajo ekonomsko liberalizacijo v državah Latinske Amerike, južne Evrope in srednje ter vzhodne Evrope, od take, ki so izkusili dvojno naravo tranzicije, ponujamo primerjalno analizo finske in slovenske izkušnje. Prispevek je razdeljen na tri dele. Najprej oriše razlike in podobnosti med Finsko in Slovenijo ter določi obravnavana obdobja. V naslednjem delu je podana analiza odpiranja finskega gospodarstva. Določeni so plusi in minusi, ki vodijo ta proces, kot tudi strategije, ki so jih prevzela finska podjetja kot odgovor na povečano odprtost finske ekonomije. Prav tako je raziskan vpliv državnih institucionalnih struktur na te strategije. V tretjem delu je podana podobna analiza, ki se ukvarja s procesom ekonomske liberalizacije v Sloveniji.
    Vir: Naše gospodarstvo : revija za aktualna gospodarska vprašanja = Our economy : review of current problems in economics. - ISSN 0547-3101 (42, št. 5/6, 1996, str. 509-529)
    Vrsta gradiva - prispevek na konferenci
    Leto - 1996
    Jezik - angleški
    COBISS.SI-ID - 76745728

Vnos na polico