UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
(UM)
  • Liberalization of national economies with internationalization of enterprises
    Inotai, András
    Že od samega začetka je bila gospodarska reforma tesno povezana z zunanjo sprostitvijo in odpiranjem srednje in vzhodno evropskih držav. Že v sedemdesetih in osemdesetih letih so reformne države tega ... območja pričele z uresničevanjem nekaterih politik na področju trgovine, deviznega tečaja, pospeševanja izvoza in intenzivnejšega sodelovanja z zahodnimi podjetji. Nadalje so bili vzpostavljeni prvi institucionalni stiki z mednarodnimi organizacijami in spodbujena je bila udeležba na mednarodnih finančnih trgih. Namen teh reform je bil ustavitev desetletje dolgega upadanja mednarodne konkurenčnosti pri ustvarjanju višje oblike prožnosti ter v bolj strateškem smislu, osvoboditev od enostranske odvisnosti od bivšega Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč, nad katerim je prevladovala bivša Sovjetska zveza. Na žalost pa so zaradi očitnih ideoloških in političnih razlogov celo najbolj smele reforme ostale mlačne, kontradiktorne in v nekaterih primerih izredno drage vsaj v (vendar ne izogibno v mikroekonomskem) makroekonomskem kontekstu. Po letu 1989 pa je prehod k tržnemu gospodarstvu postavil na dnevni red odpiranje in naglo izvajanje pravil iger razvitih tržnih gospodarstev. Ta prehod v tržno gospodarstvo zajema temeljno trgovinsko preobrazbo ter preobrazbo politik menjalnega tečaja, povečano udeležbo na mednarodnih finančnih trgih, primerno in konkurenčno obravnavo tujih vlaganj in ne nazadnje povezavo z novim in trajnim (in evropskim) institucionalnim okvirom. Zunanja liberalizacija in internacionalizacije se lahko štejeta kot bistveni področji uspešne preobrazbe. Najprej vzpostavita tesen medsebojni odnos med makroekonomskimi reformami in mikroekonomskim prilagajanjem. Čeprav nihče ne postavlja vprašanja o vlogi države pri oblikovanju makroekonomskega in institucionalnega okvira, je pri tem mikrogospodarski razvoj tisti, ki zapolnjuje ta okvir z vsebino in lahko tako jamči za uspeh pri vključevanju v globalno delitev dela. Nadalje ne obstaja gotova teorija (in še manj praksa) o tem, kako bi povezovali prenovo z zunanjo sprostitvijo. Očitno pa so številne države stopile na pot k zunanji liberalizaciji v zadnjih dveh desetletjih. Vendar se jim ni bilo potrebno soočiti s temeljno politično in družbeno-gospodarsko prenovo. Tretjič, odpiranje transformnih gospodarstev je zajeto v potek gospodarske globalizacije, kar pa ni bil primer v obdobju, v katerem so druge države pričele in uresničile svoje zunanje programe gospodarske liberalizacije. Izkušnje z liberalizacijo in internacionalizacijo vključno s prenovo gospodarstev v zadnjih letih so izjemno bogate in zategadelj ne bomo v tem prispevku predstavili izčrpne in vseobsežne analize. Osredotočili pa se bomo na nekatera vprašanja, za katera se zdi, da trajno vplivajo na mednarodno uspešnost prenovitvenih držav. Posebej pa bomo posvetili še posebno pozornost vlogi tujim neposrednim naložbam pri mikro in makrogospodarskem prilagajanju. Ta prispevek je sestavljen tako, da prvo poglavje obravnava nekatere splošne značilnosti liberalizacije na makrogospodarski in strateški ravni. Drugo poglavje se osredotoča na predhodno izkustvo s tujimi neposrednimi naložbami. Kratko tretje poglavje pa opozarja na odnose z Evropsko unijo, verjetno ključno prenovljeno sidro srednje in vzhodne Evrope v bližnji bodočnosti. Zadnje poglavje govori o izbranih predvidenih problemih in ugotavlja nekatere temeljne dileme.
    Vir: Naše gospodarstvo : revija za aktualna gospodarska vprašanja = Our economy : review of current problems in economics. - ISSN 0547-3101 (42, št. 5/6, 1996, str. 540-550)
    Vrsta gradiva - prispevek na konferenci
    Leto - 1996
    Jezik - angleški
    COBISS.SI-ID - 76750592

Vnos na polico