UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
(UM)
  • Ugotavljanje protimikrobnega učinka postopkov pranja z uporabo različnih bioindikatorjev : doktorska disertacija
    Fijan, Sabina
    Izsledki mnogih v zadnjih letih opravljenih raziskav potrjujejo, da je vedno več bolnišničnih okužb in da se odpornost mikroorganizmov nenehno povečuje, zato je zelo pomembna ustrezna bolnišnična ... higiena. Eden izmed morebitnih virov bolnišničnih okužb so neustrezno razkužene tekstilije. Zato je treba raziskati: (1.) ali so razkuževalni učinki postopkov pranja bolnišničnih tekstilij ustrezni; (2.) stanje higiene bolnišničnih tekstilij pred nadaljnjo uporabo. Splošna higiena v pralnici je izredno pomembna, da ne pride do ponovnega onesnaženja opranih tekstilij s potencialno patogenimi mikroorganizmi pri procesu nadaljnje obdelave tekstilij, ki vključuje sortiranje, likanje, zlaganje, pakiranje tekstilij in transport do bolnišničnih oddelkov. Na opranih tekstilijah iz bolnišnic ne sme biti povzročiteljev bolezni, saj so njihovi končni uporabniki običajno bolniki z oslabljenim imunskim odzivom in jih moramo zaščititi pred okužbami iz slabo razkuženih tekstilij. V raziskavi smo v bolnišnični pralnici najprej na različnih kritičnih kontrolnih točkah (CCP) (vzorci vode v postopku pranja, površine tehnične opreme, skladiščnih polic, transportnih vozil, rok delavcev itd.), kjer je nevarnost biokontaminacije največja, določevali prisotnost bakterij, gliv in virusov. Število in identifikacijo bakterij in gliv (cfu) smo določili v vzorcih vode po standardnih mikrobioloških metodah. Viruse na brisih na CCP in v vzorcih vode smo določili z uporabo naslednjih metod: (1.) določevanje citopatskih učinkov (CPU) na celični kulturi prašičjih epitelnih celic tankega črevesja, (2.) reverzna transkripcija in verižna reakcija pomnoževanja DNK s polimerazo (RT-PCR), z uporabo oligonukleotidov za določevanje RNK kalicivirusov, rotavirusov in virusa hepatitisa A, (3) encimskoimunski testi s protitelesi proti rotavirusom, enterovirusom, virusom herpes simpleksa tipa 1 in virusom herpes simpleksa tipa 2. Nato smo v bolnišnični pralnici izbrali 5 najpogosteje uporabljenih programov pranja: program pranja pižam, program pranja tekstilij s sumom okuženosti, program pranja brisač, program pranja operacijskih tekstilij in program pranja tetra podlog (plenice). Primarne (čistilna moč pranja) in sekundarne učinke (mehanske in fizikalno-kemijske modifikacije površin vlaken) izbranih postopkov pranja smo določili z uporabo standardnih bombažnih tkanin, ki so jih v pralnici oprali po izbranih postopkih. Kakovostne parametre smo nato določili z uporabo ISO in DIN standardnih metod za določevanje kakovosti beline, mehanskih in kemičnih poškodb in inkrustacij. Razkuževalni učinek izbranih postopkov pranja smo določili tako, da smo v laboratorijskem pralnem stroju simulirali postopke pranja in uporabili različne bioindikatorje za določevanje protimikrobnega učinka pranja, ki smo jih izbrali glede na rezultate raziskave mikroorganizmov na CCP. Za določevanje protibakterijskega učinka pranja smo izbrali bakterije Enterococcus faecium, Staphylococcus aureus, Mycobacterium terrae, Enterobacter aerogenes in Pseudomonas aeruginosa. Za določevanje protiglivičnega učinka pranja smo izbrali glivo Candida albicans. Za določevanje protivirusnega učinka pranja smo izbrali rotaviruse. Za simuliranje človeških izločkov smo uporabili kri, znoj in mast, ki smo jih nanesli skupaj z izbranimi bakterijami in glivami na bioindikatorske tkanine, da bi simulirali realne pogoje pranja. Na analogen način smo uporabili fekalije za rotaviruse. V pralnici smo v vzorcih vode našli različne predstavnike bakterij in gliv (po Gramu pozitivni koki in sporogeni aerobni bacili, po Gramu negativni bacili, kvasovke, plesni itd.). Z metodo PCR smo v pralnici našli tudi rotaviruse v dveh od petih vzorcev vode po izpiranju (stiskanju s prešo) (v programu pranja tekstilij s sumom okuženosti in v programu pranja brisač) ter na brisih na različnih CCP (vlažne tekstilije, tehnična oprema (tla preše, sortirni trakovi), skladiščne police (polica valjčnih likalnih naprav, polica za odlaganje zloženih tekstilij), transportna vozila, roke delavcev in na treh od desetih preiskanih zlikanih in zloženih tekstilij). Z opazovanjem CPU na celični liniji prašičjih epitelnih celic tankega črevesja smo dokazali viruse na treh od desetih zlikanih in zloženih tekstilij. Z encimskoimunsko metodo nismo našli virusov na brisih. Iz rezultatov simuliranja izbranih postopkov pranja smo ugotovili, da so imeli vsi preverjeni postopki pranja ustrezen razkuževalni učinek pri 90°C, saj po pranju ni bilo nobenih bioindikatorskih mikroorganizmov na bioindikatorskih tkaninah. Po prvi fazi glavnega pranja pri 60°C v programu pranja tekstilij s sumom okuženosti smo na bioindikatorskih tkaninah našli bakterije Enterococcus faecium, Enterobacter aerogenes, Staphylococcus aureus in Pseudomonas aeruginosa. Glivo Candida albicans smo našli pri 45°C po prvi fazi glavnega pranja. Po pranju pri 75°C nismo našli bioindikatorskih mikroorganizmov. Vrsta substrata (razen fekalij) za simuliranje človeških izločkov ni bistveno vplivala na rezultate, zato priporočamo uporabo znoja kot vrsto substrata, saj je priprava enostavnejša kot pri uporabi krvnega substrata. Pri preiskavi protivirusnega učinka pranja z rotavirusi smo ugotovili, da fekalije niso primeren substrat za simulacijo človeških izločkov, saj so se sprale z bioindikatorske tkanine pred doseganjem razkuževalnega učinka pranja.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Maribor : [S. Fijan], 2005
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 9550614

Knjižnica Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
Knjižnica tehniških fakultet, Maribor pisarna A-003 (FERI) DD FIJAN S. Ugotavljanje prosto - za čitalnico
Univerzitetna knjižnica Maribor Skladišče II 60823 prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico