UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
Fakulteta za socialno delo, Ljubljana (VSSDLJ)
  • Svetovalno delo s srednješolci z manj socialnimi stiki : magistrsko delo
    Verčnik, Nina
    O srednješolcih z manj socialnimi stiki je bilo narejenih nekaj raziskav, vendar te niso naslavljale vseh srednješolcev, ki imajo lahko manj socialnih stikov iz kakršnihkoli razlogov, temveč ... posamezne skupine, kot so npr. srednješolci, ki so prezrti, zavrnjeni, osamljeni, ali srednješolci, ki imajo introvertirano osebnost. Prav tako niso vsi srednješolci z manj socialnimi stiki opredeljeni v literaturi. V socialnem delu za to skupino ljudi še ni bila narejena raziskava, ki bi zajela vsakdanje težave omenjenih srednješolcev in z njihove perspektive odkrila, kako se ti počutijo tekom šolskega vsakdana, kaj potrebujejo, s kakšnimi morebitnimi težavami se srečujejo in kako bi jim lahko svetovalna služba pomagala, da bi se počutili bolj socialno sprejeti. Ker tovrstna raziskava še ni bila narejena in ker so me zanimali odgovori na prej omenjena vprašanja, sem izvedla raziskavo na kvalitativen način, da sem prejela besedne opise. Odgovore sem želela prejeti iz prve roke, se pravi neposredno od srednješolcev samih, sprva če sebe sploh vidijo kot srednješolce z manj socialnimi stiki, ker sem jih povabila k sodelovanju na podlagi mnenja drugih oseb (svetovalne službe, njihovih staršev, znancev), ki so jih videli kot take. Z izbranimi desetimi srednješolci sem opravila intervjuje, ki sem jih nato obdelala na kvalitativen način z odprtim in osnim kodiranjem. Teoretska izhodišča, ki sem jih uporabila za lažje razumevanje skupine srednješolcev, ki jo raziskujem, in raziskovalnih vprašanj, predstavljajo povzetek osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja ter svetovalnega dela. Nato opišem socialno sprejetost in dejavnike, ki vplivajo nanjo, življenjski svet mladostnika in dejavnike, ki vplivajo nanj (tako zunanje kot notranje), ter povzamem raziskave, ki so že bile narejene na podobno tematiko. Iz rezultatov sem ugotovila, da ni nujno, da drugi prepoznajo srednješolca z manj socialnimi stiki oz. da niso vsi srednješolci, za katere so drugi menili, da so srednješolci z manj socialnimi stiki, tudi sami takšnega mnenja. Iz navedenega je razvidno, da je težko prepoznati srednješolca z manj socialnimi stiki. Od razlogov, da ima nekdo manj stikov, jih je največ navedlo težave pri vzpostavljanju stika, nekateri so kot razlog navedli interese in vrednote ter razne osebnostne lastnosti, kot so sramežljivost, nekomunikativnost, introvertiranost in druge lastnosti, zaradi katerih utegnejo imeti manj socialnih stikov. Med možnimi razlogi so se pojavili tudi vplivi zunanjih dejavnikov oz. vplivi iz okolice (s strani staršev, sošolcev, profesorjev …). Vse to nakazuje na to, kako kompleksni so razlogi za to, da ima nekdo manj stikov in da se običajno ti razlogi med seboj tudi prepletajo. Vendar pa ni bilo razbrati neposrednega vpliva števila socialnih stikov z učno uspešnostjo. Pri pojavu predsodkov in stereotipov je bilo ugotovljeno, da so srednješolci z manj socialnimi stiki teh običajno bolj pogosto deležni. Pri pojavu nadlegovanja in medvrstniškega nasilja povezava ni tako neposredna. Iz rezultatov namreč ni razbrati, da bi vedno srednješolci z manj socialnimi stiki bili tisti, ki so deležni več nadlegovanja in nasilja. Izkazalo se je, da je več dejavnikov, ki lahko vplivajo na to. Kar se tiče pouka, rezultati kažejo na to, da si mnogi srednješolci želijo sprememb pri obliki in načinu izvajanja pouka, vendar ni razbrati, da bi na potrebe po spremembah vplivalo število socialnih stikov. So pa nekateri srednješolci izpostavili problem, s katerim se soočajo srednješolci z manj socialnimi stiki, in sicer to, da so izpostavljeni pri oblikovanju skupin in v primeru, da jih svetovalna služba izvzame iz razreda. Glede možnih načinov pomoči s strani svetovalne službe za srednješolce z manj socialnimi stiki so bila mnenja deljena. Nekateri srednješolci menijo, da bi jim svetovalna služba lahko pomagala z organiziranjem krožkov ali drugih dejavnosti, s svetovanjem oz. več osebne pomoči, medtem ko so drugi srednješolci mnenja, da bi bilo najbolje, da svetovalna služba srednješolce z manj socialnimi stiki pusti pri miru in ne posega v njihov način življenja oz. da srednješolec z manj socialnimi stiki sam najbolje ve, kaj je dobro zanj. To nakazuje na potrebo po uporabi koncepta delovnega odnosa, v katerem je uporabnik ekspert iz lastnih izkušenj. Glede na rezultate predlagam, da se svetovalnim delavkam in profesorjem omogoči izobraževanje in ozaveščanje o težavah, s katerimi se lahko soočajo srednješolci z manj socialnimi stiki, da jim bodo znali ustrezno pomagati in jih ne bodo dodatno izpostavljali. Prav tako bodo z ustreznim ravnanjem dajali zgled njihovim sošolcem in drugim vrstnikom. Na ta način bi se lahko zmanjšala izpostavljenost, morebitni predsodki, stereotipi, nadlegovanje in nasilje nad srednješolci z manj socialnimi stiki. Svetovalna služba bi morala z njimi osebno delati bolj pogosto, vendar zopet previdno, da ne bi prišlo do izpostavljanja. Če bi se svetovalna služba promovirala na šoli in se predstavila v dobri luči, je tudi večja verjetnost, da si bodo srednješolci upali poiskati pomoč. Iz rezultatov je razbrati tudi potrebo po sodelovanju svetovalne službe s profesorji, da so tudi ti ozaveščeni o težavah srednješolcev z manj socialnimi stiki. Glede na obremenjenost svetovalnih delavk je predlog tudi ta, da bi na šolah bilo zaposlenih več svetovalnih delavk oz. da bi se jih kako drugače razbremenilo.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [N. Verčnik], 2023
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 194728195

    Povezava(-e):

    http://www.nbn.si/URN:NBN:SI:FSD:DOC-MB0691
    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Dostopna je elektronska verzija dokumenta ali pa gre za elektronski vir
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico