Število rojstev v Sloveniji se je v dobrih dvajsetih letih skoraj prepolovilo, priseljevanje se je ustavilo, povečuje se število starejših prebivalcev, medtem ko skupno število prebivalcev celo nazaduje. Za ta pojav smo uporabljali izraz staranje prebivalstva, ki pa je nepravilen. Pomeni namreč, da je vedno več starejših prebivalcev, ker dočakajo višjo starost, to pa je vendar zelo dobro. Velika nerodnost je torej prav v izrazu staranje prebivalstva, s katerim v resnici hočemo izpostaviti problem zniževanja števila rojstev, ne pa kot problem označevati vedno kasnejše umiranje ljudi. Stanje, ko je v enem letu število umrlih enako številu rojenih, imenujemo prebivalstveni prag. Tovrstna problematika v Sloveniji se je zelo zaostrila, ker je naša država že pod prebivalstvenim pragom, ne pa zaradi staranja prebivalstva. Nazadovanje skupnega števila prebivalcev, močno znižanje števila mladih in na drugi strani večanje števila starih prebivalcev zahtevajo tudi nove pristope k planiranju, ki ne more več temeljiti na neki imaginarni rasti, ampak na kakovosti razvoja. To velja tudi za mesta.