Članek govori o novih konceptih v urbanizmu na prelomu 19. stoletja v 20. Predstavlja tri ključne osebnosti, arhitekte in urbaniste Camilla Sitteja, Otta Wagnerja in Maksa Fabianija, ki so odločilno zaznamovali urbanizem podonavske monarhije. Še posebej izpostavlja Maksa Fabianija, čigar delo je ozko povezano s popotresno rekonstrukcijo Ljubljane na koncu 19. in začetku 20. stoletja, vendar doslej morda njegov prispevek ni bil ustrezno ovrednoten v kontekstu urbanistične zgodovine. Članek poskuša odgovoriti tudi na vprašanje, kako so ideje urbanističnih ideje teorije vplivale na ali je art nouveau razvil svojo različico urbanizma ali pa se je le integriral v obstoječe urbanistične strukture in jih sooblikoval z novo arhitekturo.