Tragedija Orest se v marsičem kaže kot »najbolj evripidovska izmed vseh Evripidovih iger«. Njena slogovna in tematska kompleksnost zato omogočata zelo raznovrstne interpretacije. Prispevek najprej predstavi koncepta pobožnosti in tragične napake v grški ljudski religiji in tragiški misli. Temu pa sledi raziskava, kako ta koncepta vplivata na interpretacijo Evripidove različice mita o Tantalidih, značajev in dejanj dramskih oseb ter končnega preobrata. Ta analiza kaže, da pesnik v svojem zadnjem nagovoru Atencev (drama je bila uprizorjena leta 408 pr. n. št.) prikazuje večno kaotično stanje vojne, ki ga ljudje niso sposobni preseči. Zato je treba kot resno in politično motivirano sporočilo drame razumeti tudi končni preobrat in Apolonov nastop, ki osmisli preteklost in človeško trpljenje, poveže sprte strani ter jim zapove, naj častijo mir.