Prispevek obravnava pravno varstvo pravíc romske skupnosti in njihovih pripadnikov na podlagi obstoječih mednarodnih instrumentov in mehanizmov, predvsem manjšinskega varstva in varstva na področju človekovih pravic, ter v slovenski pravni ureditvi. S kritičnoanalitično presojo veljavnih pravnih virov, prakse držav in judikature zasleduje hipotezo, da kriterij avtohtonosti za priznavanje posebnih pravic pripadnikov romske skupnosti v Sloveniji ni utemeljen ne v relevantnem mednarodnem ne v slovenskem pravu, temveč je celo nezdružljiv z mednarodnopravnimi obveznostmi na področju človekovih pravic. Podana je kritika predlogov sprememb Zakona o romski skupnosti, ki pravice pripadnikov romske skupnosti pogojuje s kriterijem avtohtonosti, kar najverjetneje vodi v nazadovanje njihovega položaja in poglabljanje nespoštovanja prevzetih mednarodnopravnih obveznosti Slovenije.