Slavinski ravnik je manjše korozijsko uravnano območje Dinarskega krasa v Sloveniji in leži na stiku med neprepustnimi flišnimi in zakraselimi karbonatnimi kamninami, kjer so se oblikovale najbolj reprezentativne ponorno kontaktne kraške oblike. Zaradi erozije, večfaznega regionalnega tektonskega zvišanja območja in sedimentacije so se oblikovali paragenetski jamski sistem ter aktivne in reliktne slepe doline, ki kažejo morfogenetske stopnje raziskovanega območja. Za boljši pregled in podrobnejše razumevanje preteklega in sedanjega dogajanja na dinamičnem kraškem sistemu, v katerem je hidrologija tesno povezana s prostorsko razporeditvijo in obsegom kontaktnih kraških (alogenih) morfoloških značilnosti, smo izvedli geomorfološko in sedimentološko kartiranje. Zemljevidi so bili digitalizirani z uporabo ESRI ArcMap in Golden Software Surfer na podlagi DEM in posnetkov LiDAR. Pri raziskovanju smo proučevali aktivni jamski sistem Markov spodmol in Vodna jama v Lozi, reliktno jamo Brezstropa jama v Lozi, slepo dolino Biščevci, slepo dolino Sajevško polje, slepo dolino Ivačevci ter akumulacijo sedimentov na Sajevškem polju ter določali aktivne in reliktne (zakrasele) morfološke elemente. Njihova lega, medsebojna povezanost in pojavnost nakazujejo na različne stopnje oblikovanja severnega roba Slavinskega ravnika v vsaj zadnjih štirih milijonih let. Gre za edinstveno celovito študijsko območje, kjer lahko opazujemo izpostavljene in ohranjene elemente stopnjevanja v razvoju ponorno-kontaktnega krasa, ki je v večini primerov slabo ohranjen zaradi erozijskih in kraških denudacijskih procesov.