Preglju je v zss sicer priznano, da je eden osrednjih slovenskih ekspresionisti?- nih knjizevnikov, da »odlikuje njegovo kompozicijsko tehniko izredna razgibanost« in da je vplival na leposlovno delo kosma?a in pavleta zidarja, vendar je delezen tudi ideoloskega o?itka, da »ga je nabrekel arhaizirani slog tako vlekel vase, da je tudi sam pozabil na demokrati?no sporo?ilno besedo, se torej tudi sam predajal romanti?nemu subjektivizmu«.11 v sk je brez negativnih ozna?itev zapisano, da »velja pregelj delo- ma upravi?eno za najizrazitejsega slovenskega ekspresionisti?nega pripovednika«, v es pa, da je bil v dvajsetih letih »najpomembnejsi zive?i pisatelj« in da ga »novejsa literarna zgodovina uvrs?a med najpomembnejse slovenske pripovednike«. ZSS vidi v bevkovem literarnem opusu velik kulturnozgodovinski pomen in po - sebno vlogo v okupirani primorski, vendar avtor priro?nika obenem ugotavlja, da je v njegovem »velikem pripovednem opusu le malo umetnosti«, da si pisatelj »ni ustvaril trdnega epskega sloga« in da »je bil eklektik najbrz tudi zavoljo pisateljske naglice«. za sk je France Bevk »po dostopnosti in priljubljenosti svojih del v pravem pome- nu besede slovenski ljudski pisatelj«, es pa ocenjuje Kaplana Martina ?edermaca kot »enega najboljsih slovenskih romanov« in dodaja, da »kot mladinski pisatelj za- vzema eno osrednjih mest« ter da je »vrednost njegovega pripovednega ustvarjanja v silovitosti in mnogovrstnosti zgodb, ki so posebno ljudem na primorskem budile zeljo po svobodi in zavest o narodnostni skupnosti«. Po zss je kosma? umetnik, »artist besede in zvoka, ni pa bles?e? graditelj«, saj ne seze ?ez krajso prozo, »najbrz tudi zato, ker epske osebe lazje individualizira z dramatskimi kot epskimi sredstvi«. sk mu priznava, da je bil v 30. letih »eden vodil- nih socialnih realistov«, da je »pronicljiv in psiholosko poglobljen ustvarjalec krajsih pripovednih zvrsti, v glavnem novel«, in da je po vojni »vnasal v svoje delo elemente modernejse proze«. po es je Pomladni dan »eden najboljsih romanov sodobne slo- venske proze«, kosma?evo pripovedno delo pa je »zaradi individualnosti pisateljske poetike in izjemnega sloga, za katerega je zna?ilno ravnovesje lepote in sporo?ilne jasnosti, med najpomembnejsimi stvaritvami sodobne slovenske proze«. Ivan Pregelj in Bevk sta se prvi? pojavila v predelanih Westrovih berilih za nizje sre- dnje sole13 (stirje zvezki so izsli v letih 1921-22), kosma? pa v drugi, dopolnjeni izdaji budalovega Slovenskega cvetnika14 iz leta 1946. vsi trije avtorji so bili ob prvi solski objavi stari nekaj ?ez trideset let. pri tem izstopa Sorlijeva, ki je kot lo- kalno pomembna avtorica prvi? prisla v berila sele po sedemdesetem letu starosti, ko so se po treh desetletjih ponovno pojavila zamejska berila za visje srednje sole na Trzaskem in Goriskem.15 Dokaz za specifi?na merila solske kanonizacije pa je vuga, ki kljub visokemu polozaju v literarnozgodovinskih in drugih priro?nikih in najpomembnejsih nacionalnih priznanjih za umetniske dosezke nikoli ni bil uvrs?en v srednjesolsko berilo, verjetno zaradi recepcijsko manj primernih besedil po sodbi avtorjev u?nih na?rtov oz. sestavljavcev beril.16 preglednica 4 prinasa stevilo vseh solskih objav in odstotek moznih objav: