2.4 med prve, ki je medmet skusal izraziti tudi s slovensko besedno zvezo, sodi zagotovo Po h lin (1768: 95-98), saj je sesto poglavje, z naslovom Von den Zwi- schenwörtern, podnaslovil kot od v' mejs po?tavleneh be??edy. o raznolikih tipih medmetov se je razpisal na dobrih treh straneh ( po h lIn 1768 v stabej 2003: 257-258) z ugotovitvijo, da se mesajo med dele povedi in kazejo ?ustvene vzgibe, kot npr.: gor- je! Buh pomagej! njihov popis je s primeri uredil v naslednje skupine, ki izrazajo kaj: (1) hambajo?ega 'posmehljivega' (O pozh en lep ovzhje pastir, katiremu je vovk ime! Pozh en fletne zhlovek ked hudizh. O kaj?en lube spremluvavz en Werzh. Hah! jah!). (2) pre?spokajo?ega (Poberi se. strani. S' poti. Prezh s' tabo potepuh. Hodi! pojdi odtod. Zukej! vonkej. Hojsha.). (3) vesele?ega (Hajsasa, hopsasa, jujuju, dobre vole. Oja, joha, hujah, ve??elle!). (4) Boje?ega (Oh, oh, ach. Kaj bo s' mano. Kaj bo, kaj bo.). (5) posmehujejo?ega (Ha ha ha, hi hi hi, he he he.). (6) hvalejo?ega (Dobru, do- bru, praf, praf. Bloger tebi.). (7) kihajo?ega (Tshi, tshi, khi, Buh pomagej. Buh lonej.). (8) kli?ejo?ega (O! ovbe, pomagajte, pomagajte. Gospud, na pomagaje, na poma- gaje. Hej, hem! Pst, zst, semkej. Hojsha! shlishete.). (9) zdihujejo?ega (Oh, oh, ach, ach. Oh he, gorje, ovbe. O moj Buh! Ove, jov, prejov. Jomini! prejomini! aeiou!). (10) na movk (St, ? ht, pst. Tihu, movzhi.). (11) Zalujejo?ega (Oh, oh, jojmenes, jojmeni, gorje meni. Jaj!). (12) Zugajo?ega (No, no. Le zhakej. Gorje tebi, Buh tebi pomagej. Jest tebi pov?m, de tebe bom!). (13) Gnuse?ega (Fejte bodi! Fej sram te bodi! Al tebe ni nezh sram?). (14) ?udejo?ega (A! aj aj! polej! zhudu! O le poglej! glejte! poglejte! Shirzejte na glavo! Dete konzhejte! kolte! kolte!). (15) jokajo?ega (Jiiih! ih! ih! ih! oh oh! gorje! O vej, inu joj! Bogu se usmili.). (16) zuperreko?ega (Tsevede! ja! kajpakde! ja! kajshe! Zhes ramo. Aj norze! Ake be jest aboten bil. Dete! Ja.). (17) jeznega (O nasrezha. O ?lude nasrezhne! Ti kervave tat! Kaj uraga je tu? O nasrezhna kust.) in (18) nazajderze?ega (Adam Bo! boha! stoj! pozhasu!). 2.8 poglavje o besedah vo d n ik (1811: 9) za?ne takole: »na? h jesik ima devet ple- men be?edi, ktire ?o déli govorjenja ali pogovora. Te be?ede ?o: ime, perlog, name?timé, Glágol, Delèshje, predlòg, narèzhje, vés, medmèt.« medmete v slovenskem meta- jeziku predstavi takole (Vo d n Ik 1811: 113-14): »medméti ?o be?édize, s' ktirmi damo na snanje kak? hin obzhutik na? he du?he; ?o gla?i na?hih nótrinih obzhutkov, ktire med na? h govor vme? metamo ali mézhemo; ?o, de prav na tanko rezhem, oglà?i na? higa obzhutenja. Tukaj ima?h per na? navadne obzhutne oglà?e«: (1) oglà? ve?elja ( ju! ju ju! juhej, háj?a?a! hop?a?a! hojà! hujá!). (2) ogla? shalo?ti (àh! òh! ó! joj! o joj! jòjmene! gorjé! gorjé meni!). (3) ogla? sazhudenja (ò! ó! ov! tète! ni mogózhe!). (4) ogla? sapásenja ali obnáglenja (ohò! hà! hahà! (?im te dobil, ?im te vjél )). (5) ogla? podbudènja (àla! nò! nuj! nujte! li na noge!). (6) ogla? tihiga klizanja ( ?t! b?t! tudi molzhat (velévanja)). (7) ogla? gla?niga klizanja (ò! ójte! zhàj! (daj ?em.) nà! najte!). (8) ogla? gnú?enja ( pej! (fej) bà! báh! (sanizhváje)). 2.12 murK o medmetov (die Empfindungswörter ) ni spregledal ne v prvi (1832: 121-22) ne v drugi (1843: 147-49) nemsko pisani slovnici za tujce (Empfindungswör- ter oder Interjectionen), v kateri so slovenski zgledi zapisani ze v gajici. medmeti so mu izrazi nasih ob?utij in odrazajo: (1) veselje ( ju! ju! ju! juhej! (vriskanje); hàj?a! hàj?a?a! hòp?a! hòp?a?a!; hòja! hùja). (2) Uzalos?enost (àh! òh! ò! jòj! o jòj! jàj! o jàj! (izrazi bole?ine); jòjmene! jàjmeni!; gorjé! gorjé meni!; gorjé no gorjé! vé nu gorjé!; okaj! i kaj!; kaj ko bi! bé ko bi! bar da bi!; pàzh ré?! toré právim!); (3) ob?udovanje (ò! ò! òv! òvbe!; dè te! tè te! dète vonder!; ni mogózhe!). (4) presene?enje (ohò! hà! hahà!). (5) spodbujanje (àla! hòla! hala! hola!; nò! nù! nu!; na! nata! naté! nate!; nuj! nujta! nujté! nujte!; jèli! jèlita! jèlida! jèlipa?; lèj! gléj! léjta! léjte!). (6) pozive k uti- sanju ( ?t! b?t! p?t! (tudi zapoved molka); ój! ójte!; zhàj! (poglej! daj!) zhàjta! zhàjte!; bàli (pridi), bàlita! bàlite! (pridite) tudi pri glasnem klicanju; nikár! nikárita! nikár da! nikárite (ne stori). (7) Gnus ( pèj! fèj! pfùj!; bà! bàh! (zani?evalno). (8) mo?ne bole?ine (a?! a? a?! o?! o?t!). Zelo verjetno je, da je na ta sklonska opozorila ob medmetih v slovenskih slov- nicah 19. stoletja imela dolo?en vpliv tudi slovnica Dobrovskega (sTr AMljI? Br e z n Ik 1998: 159-70). To dodatno podkrepljujejo tudi ugotovitve (ToM oVA 2013: 229-40), da je njegova slovnica veljala za vzor?no slovnico za vse slovanske jezike in da je posle- di?no vplivala tudi na bolgarske slovni?arje 19. stoletja. Dobrovski v slovnici izpo- stavi naslednje lastnosti medmetov, med katerimi najdemo omembe tudi pri Dajnku in metelku: (a) formalno so eno- ali dvozlozni ali zlozeni iz ve? sestavin; (b) del njih je univerzalen; (c) medmeti ne izrazajo samo ?ustev, kot je izhajalo iz grsko-latinske slovni?ne tradicije, ampak je vklju?il med medmete tudi onomatopeje in vabne klice za zivali; (?) izpostavil je, da ni nujno, da so medmeti vezavno odvisni, tj. se rabijo s samostalnikom v dolo?enem sklonu. zato avtorica (Tomova 2013) postavi hipote- zo, da je v delu, ko vendarle navaja sklonsko rabo samostalnikov ob medmetih brez jasnih pravil, s tem Dobrovski mislil na navidezno sklonsko odvisnost, ki je prej po- sledica glagolske elipse kot pa vezavne mo?i medmeta, ?e ponazorimo s slovenskim primerom ( joj meni < (joj (se bo zgodil) meni).