Rimska mesta balkanskih in podonavskih provinc so bila doslej le redko del raziskav širših mestnih mrež. Namen prispevka je prepoznati glavne značilnosti mestnih sistemov in na podlagi najpomembnejših mest provincialne mestne hierarhije poiskati njihovo vpetost v ekonomijo provinc v času severske dinastije. Avtor se osredotoča na primerjavo velikosti prvorazrednih mest z ostalimi naselbinami, upošteva pa tudi njihovo lego in kmetijsko bogastvo zaledja. Ugotavlja, da moramo obravnavano območje glede na ekonomske vire razumeti kot obrobje rimskega imperija. Glavna bogastva obravnavanih provinc so bili namreč les, volna, ruda in delovna sila, kar se jasno izraža tudi v osnovnih geografskih parametrih prvorazrednih mest: v njihovi relativno skromni velikosti, obrobni legi in vojaški naravi.