Hitra urbanizacija ima številne negativne vplive na okolje in zdravje ljudi ter pomembno prispeva h globalnemu segrevanju. Eden izmed teh vplivov so tudi mestni toplotni otoki, ki jih povzroca clovekova dejavnost in so opredeljeni kot temperaturne razlike med mestnimi in okoliškimi obmocji. Zaradi hitre urbanizacije v zadnjih desetletjih se Skopje spoprijema z izjemno mocnimi ucinki mestnih toplotnih otokov. Za proucevanje vloge pozidanih in zelenih površin pri nastanku površinskega mestnega toplotnega otoka je avtorica uporabila satelitske podatke Landsat ETM+, na podlagi katerih je analizirala temperaturo tal, in posnetke satelita Planet Scope DOVE visoke locljivosti, na podlagi katerih je analizirala pozidane in zelene površine. Za geostatisticne analize je uporabila 17 nakljucno izbranih podobmocij v Skopju. Izsledki raziskave kažejo pomembno povezavo med mestnim toplotnim otokom in pozidanimi površinami ter mocno povezavo med zelenimi površinami in obmocji, na katerih ni mestnega toplotnega otoka, kar kaže, da se lahko ucinek mestnih toplotnih otokov pomembno zmanjša z dodatnimi zelenimi površinami. Eden izmed pomembnih izsledkov raziskave je, da idealno razmerje med deležem pozidanih in zelenih površin, pri katerem je ucinek mestnega toplotnega otoka šibek, v nekaterih primerih pa ga celo ni, znaša 40 : 60. Nadaljnje raziskave bi se morale osredotocati še na druge dejavnike, ki lahko vplivajo na nastanek mestnega toplotnega otoka.