Hitre politične in gospodarske spremembe po padcu socializma so povzročile dinamične procese urbanega prestrukturiranja v mestih, pri čemer so stare vzorce in modele rasti zamenjali tisti, pri katerih sta bila kapital in tržno gospodarstvo ključna za rast in razvoj. Preobrazba v tržno gospodarstvo in ponovna uvedba lastništva zemljišč sta zahtevali nov, decentralizirani sistem odločanja, kar je neposredno vplivalo na zgradbo in obliko mest. Med urbanimi preobrazbami so prišle jasno do izraza spremembe v lokacijskih vzorcih trgovskih objektov v mestih, ki so ponazarjale različne vzorce prostorske organizacije postsocialističnih mest. V članku avtorja preučujeta in predstavita nekatere posebnosti te preobrazbe v Bukarešti, Budimpešti, Pragi in Sofiji pred padcem socializma in po njem. Na podlagi analize izbranih mest predstavita procese postsocialističnega prostorskega prestrukturiranja, pri čemer preučujeta spremembe njihovih središč, ki so povzročile razdrobljenost mest in razpadanje urbanega tkiva. V primerjalni študiji je poleg tega prikazano, kako se v mestih s podobno preteklostjo lahko pojavijo različni razvojni vzorci.