V prispevku obravnavamo arheološke najdbe iz spele-ološko pomembne Križne jame na Notranjskem, ki je od leta 1955 odprta tudi za turistične obiske.V  znanstveni  literaturi  je  jama  od  konca  19.  stoletja znana  predvsem  po  paleontoloških  ostankih  jamskega medveda  (Ursus  spelaeus).  Kot  arheološko  najdišče  pa  je bila  zabeležena  šele  leta  1973,  vendar  je  širši  strokovni javnosti ostala do danes neznana.Antropogenih struktur v jami še ne poznamo. Izjema je morda  plato  1  v  vhodnem  delu  jame,  kjer  so  raziskovalci naleteli na drobce oglja in fragmente keramike.Najstarejše  arheološke  najdbe  lahko  sodijo  v  bakreno dobo,  kronološko  bolj  zanesljive  pa  uvrščamo  okvirno  v srednjo bronasto dobo, kamor moremo datirati tudi prve obiske človeka v jami. Posamične najdbe in napisi na jamskih stenah kažejo, da je človek jamo obiskoval zaradi različnih razlogov tudi v poznejših obdobjih, vse do danes.