Extended description: Ljubljana: visoke cene v dijaških domovih, reportaža - življenje in dnevni utrip dijakov v domu TSŠ, dom Tehničnih srednjih šol, Vidovdanska ulica 16, stavba, zunanjost, dvorišče z rokometnim igriščem, učilnica in dijaki za mizami pri učenju in delu, spalnica s posteljami (železni vojaški pogradi), vzorno postlane postelje, strešno okno mansardnega prostora (bivši samostan), kaminska peč, priprava hrane, kuhinja in skladišče, lonci in pokrovke, kotli, mešanje, pomoč dijakov, dijaki na samopostrežnem kosilu, deljenje hrane, pomivanje posode, delavnica za popravilo inventarja, delo v domskem radioklubu (mnogo je dijakov elektro šol), sestavljanje aparatur. Sedaj pa obiščimo enega največjih ljubljanskih domov, dom tehnične srednje šole, ki je bil ustanovljen 1948. Nastanjen je v zelo starih stavbah bivše ljubljanske hiralnice. Gojencev je v domu 680, po socialni strukturi je 224 otrok delavcev, 202 uslužbencev, 109 kmetov. Tretjina gojencev je iz ljubljanskega okraja, mnogo jih je iz mariborskega in koprskega. Oskrbnina znaša 11.500 dinarjev in čeprav ne krije dejanskih stroškov so gojenci mnogo na slabšem kot oni nastanjeni v modernih ustanovah, kjer je oskrbnina mnogo nižja. V majhnih, pozimi v glavnem nezakurjenih prostorih, se stiska po šest gojencev. Kapaciteta doma je letos prekoračena skoraj za sto in uprava je morala nekatere gojence naseliti celo v »Teksasu«, kot imenujejo v domu podstrešne prostore, kjer pozimi sicer kurijo staro peč, toda skozi podstrešna okna zaradi snega pozimi ne prodre niti dovolj zraka, tako potrebnega mlademu človeku, ki v glavnem preživi svoj dan v zaprtih prostorih. In če pogledamo kuhinjo, ni stanje nič boljše. Tehnično osebje se trudi, da bi mladini nudilo kolikor toliko izdatno hrano. Toda od 1961 ni prejelo nobenega poviška na osebne dohodke, poleg tega je kuhinja skoraj vsa opremljena samo s tistim priborom, ki so ga podedovali od hiralnice. Da bi bilo stroškov manj, pridno pomagajo tudi sami gojenci, ki iz oddaljene kuhinje in podzemnih kleti po strmih stopnicah nosijo hrano v jedilnico. Tu je posebno opoldne velik naval, treba je nahraniti 680 otrok in vsi bi radi čim prej sedli za mizo. 28 gojencev pridno pomaga pri razdeljevanju hrane in v umivalnici in si tako na uro zaslužijo po 80 dinarjev, ki jih nujno potrebujejo, da bi lahko plačali oskrbnino. Dela se ne sramujejo. Mnogi si pomagajo tudi z delom v zadrugi. Štipendije so vedno manjše in potreba po zaslužku vedno večja, oskrbnine pa na splošno rastejo. Kaj več o tem nam bodo povedali upravnik doma Ernest Jeler, predsednik domske skupnosti, Jaka Rome in prosvetni delavec tovariš Milko Domanjko. Ljubljana: High prices for accommodation in dormitories. Original language summary: Ljubljana - visoke cene za bivanje v dijaških domovih. Extended description: Ljubljana: visoke cene v dijaških domovih, reportaža - življenje in dnevni utrip dijakov v domu TSŠ, dom Tehničnih srednjih šol, Vidovdanska ulica 16, stavba, zunanjost, dvorišče z rokometnim igriščem, učilnica in dijaki za mizami pri učenju in delu, spalnica s posteljami (železni vojaški pogradi), vzorno postlane postelje, strešno okno mansardnega prostora (bivši samostan), kaminska peč, priprava hrane, kuhinja in skladišče, lonci in pokrovke, kotli, mešanje, pomoč dijakov, dijaki na samopostrežnem kosilu, deljenje hrane, pomivanje posode, delavnica za popravilo inventarja, delo v domskem radioklubu (mnogo je dijakov elektro šol), sestavljanje aparatur. Sedaj pa obiščimo enega največjih ljubljanskih domov, dom tehnične srednje šole, ki je bil ustanovljen 1948. Nastanjen je v zelo starih stavbah bivše ljubljanske hiralnice. Gojencev je v domu 680, po socialni strukturi je 224 otrok delavcev, 202 uslužbencev, 109 kmetov. Tretjina gojencev je iz ljubljanskega okraja, mnogo jih je iz mariborskega in koprskega. Oskrbnina znaša 11.500 dinarjev in čeprav ne krije dejanskih stroškov so gojenci mnogo na slabšem kot oni nastanjeni v modernih ustanovah, kjer je oskrbnina mnogo nižja. V majhnih, pozimi v glavnem nezakurjenih prostorih, se stiska po šest gojencev. Kapaciteta doma je letos prekoračena skoraj za sto in uprava je morala nekatere gojence naseliti celo v »Teksasu«, kot imenujejo v domu podstrešne prostore, kjer pozimi sicer kurijo staro peč, toda skozi podstrešna okna zaradi snega pozimi ne prodre niti dovolj zraka, tako potrebnega mlademu človeku, ki v glavnem preživi svoj dan v zaprtih prostorih. In če pogledamo kuhinjo, ni stanje nič boljše. Tehnično osebje se trudi, da bi mladini nudilo kolikor toliko izdatno hrano. Toda od 1961 ni prejelo nobenega poviška na osebne dohodke, poleg tega je kuhinja skoraj vsa opremljena samo s tistim priborom, ki so ga podedovali od hiralnice. Da bi bilo stroškov manj, pridno pomagajo tudi sami gojenci, ki iz oddaljene kuhinje in podzemnih kleti po strmih stopnicah nosijo hrano v jedilnico. Tu je posebno opoldne velik naval, treba je nahraniti 680 otrok in vsi bi radi čim prej sedli za mizo. 28 gojencev pridno pomaga pri razdeljevanju hrane in v umivalnici in si tako na uro zaslužijo po 80 dinarjev, ki jih nujno potrebujejo, da bi lahko plačali oskrbnino. Dela se ne sramujejo. Mnogi si pomagajo tudi z delom v zadrugi. Štipendije so vedno manjše in potreba po zaslužku vedno večja, oskrbnine pa na splošno rastejo. Kaj več o tem nam bodo povedali upravnik doma Ernest Jeler, predsednik domske skupnosti, Jaka Rome in prosvetni delavec tovariš Milko Domanjko.