UP - logo
Institute of Metals and Technology, Ljubljana (IMTLJ)
Spoštovane uporabnike knjižnice IMT obveščamo, da je zaradi urejanja knjižnične zbirke moten prost dostop do gradiva,
zato vas vljudno prosimo, da nas glede knjižničnega gradiva predhodno kontaktirate na e-mail:
knjiznica@imt.si

Hvala za razumevanje!
Knjižnica IMT
  • Mehko magnetni kompoziti - izdelava, lastnosti in uporaba
    Šuštaršič, Borivoj
    Današnje relativno bogato življenje zahodne civilizacije, v katerem je polno modernih gibajočih se strojev, telekomunikacijskih, avdio in video naprav, robotov ter računalnikov, le-to brez magnetnih ... materialov praktično ne bi bilo mogoče. Čeprav prva znana uporaba naravnega magnetnega materiala (magnetita; kompas) izvira še iz davnih časov kitajske dinastije Ming lahko rečemo, da je šele prejšnje stoletje atoma tudi stoletje razvoja, izdelave in uporabe modernih magnetnih materialov. Glede na naravo in izvor magnetizma lahko vse materiale, tudi tiste t.i. nemagnetne, razdelimo v posamezne skupine. Tako danes ločimo: diamagnetne, paramagnetne, anti-feromagnetne, feromagnetne in ferimagnetne materiale. Ta ločitev temelji na posameznih pojavih, ki imajo svoje temelje v atomski zgradbi snovi in izvoru magnetizma ter temu, kako se določen material odziva na od zunaj vsiljeno mu magnetno polje. Z obliko histerezne zanke so določene osnovne lastnosti magnetnega materiala: permeabilnost, remanenca, koercitivnost in nasičenje. Glede na obliko histerezne zanke ločimo mehko- in trdomagnetne materiale. Trdomagnetni materiali ali permanentni (trajni) magneti imajo široko histerezno zanko, medtem ko imajo mehkomagnetni materiali, ozko histerezno zanko. Trajni magneti se uporabljajo kot sredstvo, ki na okolico vpliva s svojim močnim trajnim magnetnim poljem, medtem ko se mehkomagnetni materiali uporabljajo kot sredstvo za ojačenje od zunaj jim vsiljenega magnetnega polja oziroma tam, kjer je pomembno, da postanejo magnetni, ko jih le-to vzbudi. Središče pričujočega prispevka so mehkomagnetni kovinski materiali izdelani po postopkih metalurgije prahov in sicer posebna vrsta, t.i. mehkomagnetni kompozitni materiali (SMC; Soft Magnetic Composites), ki dandanes doživljajo renesanso. SMC so v kompaktna jedra stisnjeni mehkomagnetni prahovi, ki imajo posamezne kovinske delce medsebojno dvakratno izolirane; to je s tanko plastjo oksida in nato še s tanko vezivno plastjo polimera oziroma dielektrika. Zato se pogosto imenujejo tudi dielektromagneti. SMC se ne sintrajo temveč samo utrdijo s polimerizacijo. V pričujočem prispevku bodo predstavljeni postopki izdelave, lastnosti in najbolj tipične vrste uporabe SMC.
    Type of material - conference contribution ; adult, serious
    Publish date - 2007
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 589482