UP - logo
Miklošič Library FPNM, Maribor (PEFMB)
POLETNI ODPIRALNI ČAS:

Miklošičeva knjižnica - FPNM bo od 17. 6. 2024 do 30. 9. 2024 odprta vsak dan od ponedljka do petka od 8.00 do 14.00.

Srečno.
Kolektiv Miklošičeve knjižnice - FPNM
  • Učiteljevo spodbujanje mnogoterih inteligentnosti pri učencih razrednega pouka : diplomsko delo
    Stamatović, Daniela
    V svojem diplomskem delu Učiteljevo spodbujanje mnogoterih inteligentnosti pri učencih razrednega pouka sem se osredotočila na opisovanje in raziskavo mnogoterih inteligentnosti, ki jih je preučeval ... že Gardner. Do danes, ko sem napisala diplomsko delo, nisem poznala razlike med besedo inteligentnost in inteligenca. Opazila sem, da se nepravilna uporaba ene in druge besede pojavlja tudi v strokovnih literaturah. Prav zaradi tega sem se odločila, da na začetku teoretičnega dela razložim, kaj je inteligentnost in kaj inteligenca. Prav tako sem v teoretičnem delu opisala najbolj znane in pomembne teoretike, ki so védenju o inteligentnosti pustili zgodovinski pečat. Med najbolj znane teoretike spadajo: Galton, Binet in Simon, Piaget, Spearman, Thurstone, Burt in Vernon ter Cattell in Horn. Opisala sem njihovo vlogo in pomen v svetu kognitivne psihologije. V nadaljevanju teoretičnega dela sem opisala novejša pojmovanja inteligentnosti, ki se nekako izboljšujejo in dopolnjujejo z že prej omenjenimi teorijami. V današnjem času imata največji pomen in vlogo Sternbergova teorija trojne inteligentnosti in Gardnerjeva teorija mnogoterih inteligentnosti. Izmed teh dveh teorij sem se najbolj posvetila Gardnerjevi, na kateri temelji moje celotno diplomsko delo. Gardner sodi med najbolj znane sodobne zagovornike teorije o več inteligentnostih. V svoji knjigi Razsežnost uma opisuje osem enakovrednih in relativno neodvisnih inteligentnosti: logično-matematično, jezikovno, glasbeno, prostorsko, telesno-gibalno, interpersonalno, intrapersonalno in naturalistično, tem je dodal tudi duhovno in eksistencialno inteligentnost. V nadaljevanju teoretičnega dela sem vsako izmed inteligentnosti posebej omenila in podrobneje opisala. Kot prihodnjo učiteljico razrednega pouka sta me zanimali tako uporaba kot možnost vključitve teorije o več inteligentnostih v izobraževalni proces. Menim, da bi moral vsak razredni učitelj več časa posvetiti ugotavljanju in spodbujanju posameznikove inteligentnosti. Temu sem namenila nekaj besed v zadnjem poglavju teoretičnega dela. V empiričnem delu diplomskega dela sem s pomočjo računalniškega programa SPSS obdelala podatke, ki sem jih pridobila z anketnim vprašalnikom o mnogoterih inteligentnostih. Zanimalo me je, ali obstajajo pomembne povezanosti med leti poučevanja učiteljev in vprašanji o mnogoterih inteligentnostih. Prav tako me je zanimalo, katere inteligentnosti učitelji najbolj spodbujajo ter, s tem povezano, katere dejavnosti pri pouku tudi najbolj vključujejo. Glede na to da učitelji v šoli zelo spodbujajo prizadevnost, me je zanimalo tudi to, ali ima slednja po njihovem mnenju poleg učenčeve sposobnosti na učni uspeh večjo vlogo. Izračuni Pearsonovih korelacijskih koeficientov so potrdili ničelno hipotezo, da med števili let poučevanja in odgovori na vprašanja o mnogoterih inteligentnostih ni pomembne statistične povezanosti. Predhodne raziskave so prav tako pokazale, da imata največji vpliv na učenčev učni uspeh logično-matematična in jezikovna inteligentnost, zato je bilo tudi pričakovati, da učitelji najpogosteje pri pouku vključujejo dejavnosti, ki spodbujajo prav ti dve inteligentnosti. Slednje so izračuni korelacij tudi potrdili in prikazali, da učitelji najpogosteje pri pouku vključujejo račune in računske naloge ter branje in odgovarjanje na vprašanja. Glede na razlike o pomembnosti učenčeve prizadevnosti in sposobnosti na učni uspeh pa so raziskave pokazale, da učitelji še vedno dajejo večjo vlogo učenčevi prizadevnosti kot pa sposobnosti. Izračuni korelacij pa so prikazali zanimive statistično pomembne povezave med dejavnostmi, ki jih učitelji pri pouku najpogosteje vključujejo, in inteligentnostmi, ki jih najbolj spodbujajo. Prav tako pa je žalostno dejstvo, da se v šolah še vedno najbolj spodbujata logično-matematična in jezikovna inteligentnost, premalo pozornosti pa se posveča ostalim inteligentnostim, kar pa Gardner omenja že v poglavju o spremembah izobraževanja.
    Type of material - undergraduate thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Maribor : [D. Stamatović], 2013
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 20260872

Call number – location, accession no. ... Copy status Reservation
D DIPL 159.9 STAMATOVIĆ D. Učiteljevo
IN: 620130219
D DIPL 159.9 STAMATOVIĆ D. Učiteljevo
IN: 620130219
available - reading room
loading ...
loading ...
loading ...