his paper deals with a corpus-linguistic analysis of different text/media types in Slovene with the aim of finding out whether or not any of the communication channels covered by the corpora employed ...in our analysis serve as a means of unification against the concept of gender, thereby serving as a catalyst for creating and maintaining (new) speech communities. We aim to determine this by extracting the two most commonly misused concepts (terms) in Slovene, i.e. gender theory and gender ideology, and analysing their use in three different corpora of contemporary Slovene: the reference corpus Gigafida 2.0, the corpus of user-generated communication JANES, and the ELEXIS Slovenian Web 2020 corpus. Thus, we confirm that the media for user-generated communication, Twitter in particular, serve as a medium on which speech communities are being built, with their members sharing common views, activities, and beliefs. Hence, Twitter is used as a medium for maintaining and reproducing mutual ideology.
V prispevku predstavljamo rešitve za prepoznavanje in označevanje zaznamovanega besedišča v okviru koncepta odzivnega Slovarja sopomenk sodobne slovenščine. Ker gre za prvi tovrstni projekt, so ...pripravljene rešitve v veliki meri inovativne, umeščene pa v okvir problematike avtomatske strojne izdelave slovarja, njegove odprtosti in vključenosti uporabniške skupnosti. Prispevek prikazuje postopek prepoznavanja sovražnega in grobega besedišča ter pripis oznak, opozorilnih ikon in daljših pojasnil. Ukvarjamo se tako s tehničnimi kot vsebinskimi vprašanji označevanja. Vsebinsko oznake temeljijo na sporočanjskem namenu in učinku, pri čemer je njihovo bistvo informacija o možnih posledicah rabe, pri tehničnih rešitvah pa veliko pozornost posvečamo digitalnemu mediju in vizualizaciji rešitev v njem. Ker je odzivnost eden ključnih konceptov slovarja, se pri rešitvah glede označevanja zavedamo pomembnosti sodelovanja z uporabniško skupnostjo, zato tudi pri dodajanju oznak predlagamo rešitve za sodelovanje s skupnostjo. Izhodiščni konferenčni prispevek je bil razširjen v vseh poglavjih, dodano pa je povsem novo poglavje o obdelavi večpomenskih iztočnic, njihovi pomenski členitvi in pomenskem opisovanju z zgledi pomenov z negativno zaznamovanostjo.
Poseben tematski sklop letošnje prve številke vsebuje osem kratkih znanstvenih prispevkov, ki pregledno opisujejo trenutno stanje na področju leksikografije na Danskem, Švedskem, Norveškem, Hrvaškem, ...v Grčiji, Baskiji, Estoniji in Braziliji. Prispevki so nastali kot rezultat znanstvenega sodelovanja v evropski mreži ENeL – European Network of e-Lexicography ISCH COST Action IS1305.
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in Komisija za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti sta v torek, 23. oktobra 2018, organizirali okroglo mizo »Jezik in ...spol«, ki je potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Izhodišče razprave je bil sklep Senata Filozofske fakultete o izmenični rabi moške in ženske slovnične oblike za vse spole v pravilnikih Filozofske fakultete, s sogovornicami in sogovorniki pa sta organizatorja želela razpravo razširiti na vprašanja, kakšne možnosti ponuja slovenski jezik za uporabo spolno občutljivega jezika in kako v slovenskem jeziku zagotavljati vključujoč jezik v različnih družbenih situacijah. Objavljamo zapis je po posnetku dogodka, ki je na voljo na YouTubu.
PDF
