Posodobitev evropskih univerz, ki zajema njihove medsebojno povezane vloge izobraževanja, raziskav in inovacij, velja za temeljni pogoj uspeha lizbonske strategije, obenem pa tudi za del širšega ...približevanja k svetovnemu in na znanju temelječemu gospodarstvu. S svojim prispevkom želim opozoriti na evropske razvojne smernice, izobraževalne in raziskovalne dejavnosti v odnosu do prihodnjega razvoja geografske stroke in položaja geografske vede v Republiki Sloveniji.
The restructuring of the economy and transition to a market economy have had different impacts on the economic position of regions. The level of impact that changed economic and socio-political ...circumstances caused in the individual regions depended on various factors: the economic structure of the regions, their ability to reroute onto foreign markets, development potentials, development strategies, and their strategic decisions. Development problems are distinctive predominantly in areas suffering from structural backwardness and economic weakness with predominantly rural orientation, areas facing demographic problems, low income per inhabitant and high unemployment rate. The peripheral nature of the underdeveloped areas caused the emptying of the countryside and concentrating of the population in urban centers. Unfavorable demographic picture, emigration of the young, poor educational structure and shortage of adequate staff, and absence of strategic decisions had led to an increasing setback of the underdeveloped regions compared to the developed ones. The results of empirical analyses of division NUTS 3 regions in Slovenia into groups, taking into account the selected development indicators, lead to the conclusion that economic development has not been conducted in the context of modern understanding of balanced regional development and in accordance with the principle of integrity of implementing regional policy in the entire state territory. The existing regional developmental differences confirm the thesis that market mechanism on its own will not reduce economic inequality and substantiate the need for efficient conduct of regional policy.
Pred nami je deseti letnik Revije za Geografijo, ki jo izdaja Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, katere glavni in odgovorni urednik je vsa ta leta doc. dr. Igor Žiberna. ...Člani Oddelka za geografijo smo se odločili, da posvetimo jubilejno izdajo zaslužnemu profesorju dr. Borutu Belcu, ki je praznoval 85. obletnico svojega življenja. Našemu dragemu profesorju čestitamo ob življenskem jubileju v imenu generacij študentov geografije in kolegov geografov.
Slovenski geograf, zaslužni profesor Borut Belec je kot raziskovalec največ prispeval v drugi polovici 20. stoletja, ko sta bila za agrarno geografijo značilna predvsem nazadovanje njene teorije in ...obrobnost zanimanja vodilnih slovenskih geografov. Proučeval je spremembe v rabi tal obrobnih in obmejnih območij severovzhodne Slovenije. Njegovo aktivno sodelovanje v raziskovalnih projektih in zgodnja vključitev v mednarodni prostor je imela za posledico, da je svoje raziskave nadgradil s proučevanjem obrobnosti z vidika humanističnih komponent agrarne in regionalne geografije. Borut Belec je slovensko agrarno geografijo obogatil predvsem s proučevanjem rabe tal glede na razvoj vinogradništva v daljših časovnih obdobjih. Na lokalnem nivoju je raziskoval spremembe rabe tal in zaznal njene posledice na demografske spremembe, dnevno mobilnost delovne sile, obmejnost in prometno dostopnost obrobnih območij. Bil je začetnik znanstvenega pristopa proučevanja obrobnosti in marginalnosti v Sloveniji. Svoja znanstvena spoznanja je objavljal v priznanih revijah in predstavljal na mednarodnih geografskih kongresih. Z vključevanjem diplomantov v raziskovalno delo, je svoje znanje prenašal na nove generacije mladih geografov.
Old industrial centers, especially those in the South-eastern Europe (SEE) which had developed in a different socio-economic system, did not respond to changes in global economic trends of the ...post-industrial production in a timely manner. Integration in the Common European Market and transition to market economy brought a rapid breakdown of traditional industry sectors. University of Maribor participated in the international project ReTInA – Revitalization of Traditional Industrial Areas within the SEE program. The main aim of the project was to develop a method of Revitalization of old industrial areas in SEE based on a model which results from good practice, case studies and includes engagement of local and regional stakeholders. Socio-political changes in the European area very often resulted in the open question of ownership and the conflict of interests between the public and private sectors. Social responsibility in the initiators of Revitalization is also not developed sufficiently for public funds to be allocated for the preparation of the area (planning, decontamination, spatial plan, etc.) to attract the investors. In the context of the project we came to the conclusion that the SEE countries do not pursue the implementation of the European spatial development perspective policies. We established that a majority of countries do not have adequate strategies to tackle the problem of brownfields. Problems also occur due to the lack of adequate experts. Only the holistic approach to Revitalization of old industrial areas will enable us to assure a new quality to managing urban environment of the degraded cities. The long-term aim of the project is Revitalization of old industrial areas in order to provide new jobs and assure sustainable development, as well as to create synergy between providing quality living, social security and sustainability.
Oddelek za geografijo je mednarodno prepoznaven v ožjem regionalnem, evropskem in globalnem prostoru. Pri razvoju geografske stroke se povezuje z geografskimi oddelki drugih univerz, prav tako pa ...veliko pozornost namenja proučevanju obmejnih in čezmejnih prostorskih problemov. Na področju znanstvenoraziskovalnega in izobraževalnega dela ima pomembno vlogo pri razumevanju prostorske stvarnosti v širšem kontekstu proučevanja družbenih, kulturnih in političnih vidikov značilnih za posamezno obdobje v zadnjih petdesetih letih. Mednarodno delovanje študentov in profesorjev se je še posebej razmahnilo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Profesorji sodelujejo na mednarodnih znanstvenih kongresih, gostujočih predavanjih in na poletnih šolah. Mednarodna aktivnost se odraža v vedno večjem številu objav znanstvenih člankov v uglednih mednarodnih revijah in prispevkih v znanstvenih monografijah. S sodelovanjem v znanstvenoraziskovalnih projektih se krepi mednarodna prepoznavnost Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Namen članka je predstaviti vplive nove paradigme na razvoj podeželja. Za razumevanje novih pristopov in analizo učinkov je potrebno s kritično primerjavo stare paradigme obrazložiti in utemeljiti ...prednosti nove razvojne paradigme. Številni, predvsem tuji avtorji, ki se tako teoretično kot praktično ukvarjajo z razvojem kmetijstva in podeželja, ugotavljajo, da je uspeh nove paradigme razvoja podeželja v neposredni odvisnosti od politične volje tako na multiinstitucionalni ravni kot v pripravljenosti sprejetja nove usmeritve. Globalno se je uveljavil holistični pristop od spodaj navzgor. V ospredju ni več kmetijstvo kot gospodarski sektor. Spremembe v paradigmi razvoja podeželja so se začele dogajati v drugi polovici prejšnjega stoletja kot posledica učinkov deindustrilizacije in s širitvijo Evropske unije na mediteranske dežele. Z Agendo 2000, Leader programi so bili postavljeni temelji nove razvojne paradigme podeželja, ki je leta 2006 postala globalna z objavo nove razvojne paradigme podeželja OECD. Prav tako nas je zanimalo, kako se je slovenska politika odzvala na sprejete spremembe in kje so vzroki za počasno implementacijo novih pristopov razvoja kmetijstva in podeželja v Sloveniji.
Structural changes of economic activities within the newsocial order of the second half of the 20th centwy play an influentialrole in the restructuring of industry and increase the shareof service ...sector in the economy. They shape the internationalmarket and trigger the globalisation of the society. Thus, the ageof industly restructuring processes as a factor of changing thelandscape physiognomy or its transformation respectively, hasbegun.The transition to post-industrial society is marked by thethird technological industrialisation. New socio-economicconditions have already driven the indus!!)' to shift its geographicposition. Traffic - as the indust1y location factor - ischanging its role. The development of transp01t, traffic and logisticsis becoming the key factor in the process of restructuringthe economic development of the city of Maribor.