Na slovenskih najdiščih je bilo najdenih 28 železnih brzd iz zgodnjega srednjega veka, od teh je šest celih, druge so delno ohranjene. Upoštevajoč obliko in uveljavljene tipološke sheme lahko vse ...uvrstimo med enostavne dvodelne brzde s prečkama. Kljub enotnemu osnovnemu tipu se brzde med seboj razlikujejo glede na oblikovanje in okras posameznih delov, to so postavitev zaporednih ušesc, oblika zanke za pritrditev vajeti, oblika, dolžina in okras prečke, pritrditev prečke in presek ustnega dela brzde. Njihove oblikovne različice večinoma niso natančen kronološki pokazatelj, primerjave zanje pa lahko najdemo v grobovih in naselbinah na različnih območjih zgodnjesrednjeveške Evrope. Razen ene brzde, ki je del zakladne najdbe iz Sebenj pri Zasipu, so bile vse odkrite na višinskih najdiščih. Pojavljajo se skupaj z drugimi deli opreme konja in vojščaka, ki v glavnem sodijo v drugo polovico 9. in v zgodnje 10. st.
S kombinirano metodo protonsko vzbujenih rentgenskih žarkov in žarkov gama (PIXE, PIGE) smo analizirali steklene jagode in nekaj drugih kosov stekla z zgodnjesrednjeveških najdišč v Sloveniji. Z ...analizo, ki je zajela 179 vzorcev s 25 najdišč, smo dokazali dve vrsti stekla, natronsko in halofitsko. Razlikujeta se po uporabljenem talilu, ki je bilo ali natron, zmes natrijevega karbonata in bikarbonata, ali pepel halofitov, obmorskih slanoljubnih rastlin. Natronsko steklo je bilo narejeno skladno z rimskim izročilom, halofitsko steklo je vzhodnega izvora in se je pojavilo na zgodnjesrednjeveških najdiščih v Evropi v drugi polovici 8. st. V Sloveniji je bilo halofitsko steklo ugotovljeno na 18 najdiščih, iz njega so narejene mozaične, členaste in enojne jagode. Njihov pojav je pomembno dejstvo za datacijo arheoloških najdb, predvsem nakita iz starejšega zgodnjesrednjeveškega obdobja. Predlagana zgodnja datacija za nekatere grobove s takšnim nakitom se tako premika v drugo polovico 8. in v 9. st. Jagode iz halofitskega stekla so pogoste tudi v grobovih s pridanimi keramičnimi lonci, posamezne pa so znane tudi z višinskih najdišč in iz nižinskih naselbin. Najmlajše jagode iz halofitskega stekla so našli skupaj z nakitom t. i. belobrdske kulture (druga polovica 10. in prva polovica 11. st.).
Examination of the internal structure and composition of cultural object is extremely important for its conservation and should be carried out before conservation is planned. Knowledge of the ...internal structure of an object is also important for the study of ancient manufacturing technologies and sometimes also for determination of its function. In the examination of the interior structure and composition of cultural objects often only methods involving non-destructive examination (NDE) are acceptable. The shape, structure and condition of metal parts can be revealed, e.g. by conventional X-ray Radiography (XR), or computed tomography (CT), while Neutron Radiography (NR) primarily helps to detect the presence of organic materials and in their identification. In the paper some typical examples of the use of NR in the examination of the internal structure of selected cultural objects are presented. The examination of these objects by NDE techniques was an integral part of their conservation process, as well as of their study by archaeologists and historians.
Prispevek obravnava zgodnjesrednjeveške zaklade železnih predmetov s slovenskega ozemlja s podrobnejšo predstavitvijo štirih najdb (Camberk nad Cerovim Logom, Stari grad nad Uncem, Ljubična nad ...Zbelovsko Goro, Zidani gaber nad Mihovim). Predmeti so bili po prvotnem namenu povezani s tremi dejavnostmi – s poljedelstvom, obrtjo in bojevanjem. Po uporabnosti se delijo na poljedelsko orodje, orodje za obdelavo lesa, kovaško orodje, konjeniško in konjsko opravo, orožje, na predmete za raznovrstno rabo ter ingote in surovo železo. Po sestavi zakladne najdbe lahko razvrstimo v tri skupine, v zaklade z orodjem, zaklade z opravo za konja in konjenika ter zaklade z raznovrstnimi predmeti. Pomembna kriterija sta še ohranjenost predmetov (celi in poškodovani predmeti) in okoliščine najdbe (v naselbini, ob poteh). Presoja vseh teh lastnosti in dobre primerjave, predvsem na Slovaškem in Češkem, omogočajo umestitev zgodnjesrednjeveških zakladov iz Slovenije v širši prostor jugovzhodne in dela srednje Evrope od konca 8. do prve polovice 10. stoletja.
Glass beads from graves excavated in Slovenia and dated archaeologically to the 7th–10th century AD were analysed by the combined PIXE–PIGE method. The results indicate two groups of glass; natron ...glass made in the Roman tradition and glass made with alkalis from the ash of halophytic plants, which gradually replaced natron glass after c. 800 AD. The alkalis used in the second group of glass seem to be in close relation to a variant of the Venetian white glass that appeared several centuries later. The origin of this glass may be traced to glass production in Mesopotamia and around the Aral Sea. All the mosaic beads with eye decoration, as well as most of the drawn-segmented and drawn-cut beads analysed, are of plant-ash glass, which confirms their supposed oriental origin.
Članek obravnava arheološke najdbe, ki so jih našli pri cerkvi sv. Urha v Tolminu. Prvi sklop najdb s tega najdišča je bil objavljen leta 1990 v Arheološkem vestniku 41. Večina najdb, obravnavanih v ...tem članku, je prišla na dan leta 2011 med zemeljskimi deli pri obnovi cerkve. Starejše najdbe so bile v drugotni legi (razen enega noža pri deloma ohranjenem grobu) in izvirajo iz prekopanih grobov srednjeveškega pokopališča. Večinoma so iz 10. in 11. stoletja in imajo značilnosti ketlaške kulture oziroma sodijo k materialni kulturi, ki je bila v tem času močno razširjena v vzhodnoalpskem prostoru. Med najdbami iz Tolmina in bližnjega Breginja so zelo izrazite velike okrogle zaponke, okrašene s krščanskimi simboli in motivi (križ, Božje jagnje, lev, Danijel z levoma). Te emajlne zaponke so pogoste na vzhodnoalpskem območju, redkeje pa se pojavljajo drugod v Evropi. Primerjava med zaponkami iz porečja Soče in zaponkami iz Blejskega kota je pokazala veliko podobnosti, pa tudi razlike, ki se kažejo v raznovrstnejših oblikah blejskih zaponk. Med sočasnimi najdbami so v Tolminu pogosti tudi obsenčni obročki in noži, podobno kot na drugih najdiščih v porečju Soče in širše. Nekaj tolminskih najdb je tudi iz poznejših srednjeveških obdobij in tudi mlajših. Grobišča z najdbami ketlaške kulture so zelo pogosto ob cerkvah, sočasnih ali poznejših, kar kaže, da so pripadala prebivalcem krščanskega sveta.
Ranosrednjovjekovne ostave željeznoga oruđa i oružja pronađene su na slijedećim lokalitetima u Sloveniji: Sebenje kod Bleda, rijeka Ljubljanica, Gradišće iznad Bašelja i Zidani gaber iznad Mihova ...(Sl. 1). Najraznovrsnija je ostava iz Sebenja koja se sastoji od poljoprivrednog alata, alata za obradu drva, oružja, konjaničke opreme i dvije drške vjedrice (T. 1). Najuniformnija je ostava iz Gradišća u kojoj se nalazila samo konjanička oprema (T. 2). U obje se ostave nalazilo stremenje (tip IAa po Bartoškovoj) i oglav (tip Csorna I, primjerci s dugim ravnim krajevima i zvjezdolikim presjekom središnjeg dijela), dok ostava iz Gradišća sadrži i par ostruga s dugim ukrašenim trnom i krajevima krakova u obliku trokuta. U Sloveniji je na 14 lokaliteta pronađeno više od pedeset ranosrednjovjekovnih ostruga, polovica od njih u Gradišću. Jedino oružje pronađeno u ostavama u Sloveniji su dva koplja iz Sebenja. Veće od njih, s obzirom na ukras, karakteristično je i vrlo rašireno karolinško oružje. Na temelju nekoliko usporednih primjeraka kopalja s krilcima i onih bez krilaca, koplje iz Sebenja se može datirati u kraj 8. ili prvu polovicu 9. stoljeća. U Sloveniji su brojni nalazi kopalja iz rijeke Ljubljanice, a slična se koplja često pronalaze u graničnim područjima franačkoga kraljevstva. Ostava iz Sebenja sadrži i brojno poljoprivredno oruđe: lemeš pluga (tip A1 po Henningu), ulomke dvaju srpova, motiku, četiri lemeša s rupom i vjerojatno tri željezna prstena pomoću kojih se oštrica kose pričvršćivala za drvenu dršku. U pravilu, srpovi imaju fino nazupčene oštrice, što je ranosrednjovjekovna osobina koja se susreće na oštricama četiriju srpova iz ostave iz Zidanog gabera koja ima jasan ruralni karakter (Sl. 3, T. 4; tip H2 po Henningu). Zajedno sa srpovima, tamo je pronađena i (zakrivljena) kosa, dok su još dvije kose istoga tipa pronađene nedaleko od ostave, a još jedna u (pretpostavljenoj) ostavi iz rijeke Ljubljanice (T. 2). Ostava iz Zidanog gabera sadržavala je i kosir (G5 Henning). Ostavljajući po strani dvije deformirane drške drvenih vjedrica koje su česte u ostavama blaga, ostali predmeti u ostavi iz Sebenja su povezani uz zanate. Alati su bili pogodni za obradu drva (nož, zakrivljena oštrica, svrdla, dlijeto, šilo), a zajedno s kovačkim alatima, čest su nalaz u ostavama željeznih predmeta. Tesarska sjekira iz rijeke Ljubljanice, iz ostave s oruđima većinom zanatskoga karaktera, također se mogla koristiti za obradu drva (T. 2). Šilo je bez sumnje bilo višenamjenski alat dok je nepoznata namjena predmeta sličnog pijuku. Ostava iz Ljubljanice uključuje i predmet u obliku sjekire (T. 2: 1). U Sloveniji je to jedinstven nalaz, udaljen od prostora sjeverno od Dunava gdje su takvi predmeti, datirani uglavnom u 9. stoljeće, pronalaženi u velikom broju i u mnogobrojnim ostavama. Ostave željeznih predmeta sa slovenskih lokaliteta, datirane u vrijeme od 8. do 10. stoljeća, tipološki su i vremenski integralni dio grupe sličnih nalaza u istočnoj Europi. Međutim, postaje sve očitije da je pomoću novih istraživanja moguće te ostave povezati i sa sličnim nalazima iz naseobinskih slojeva i grobalja.
North of Kranj, on the slope of the mount Storžič, there rises the steep elevation of Gradišče nad Bašljem. On its conical summit is the location of the ruins of a late antiquity settlement which are ...in some places covered with a thick layer of ashes, which contains remains dating from the Early Middle Ages. Most of these remains are elements of military equipment and horse gear. Among many items of this kind which were made of iron, and often tinned, there are also several bronze and gilded artefacts: a strap separator, a strap end, a belt buckle ring, a hanger with a suspension loop and fragment of a spur. Judging by their stylistic characteristics and their functional features, three items from Gradišče nad Bašljem belong to a luxury set – either to a horse’s headgear made of straps, or to a belt used as a sword hanger. Based on the analogies, the gilded finds from Gradišče nad Bašljem indicate Carolingian influence, and there is no doubt that they belonged to the ruling class in early mediaeval Carniola, i.e. Kranjska, in the late 8th and in the 9th centuries. Early Mediaeval gilded items have also been found at other sites in Slovenia. The strongholds that were located in the key positions secured the power of the military aristocracy in the territory of present-day Slovenia, similarly to the way in which they functioned in other parts of the 9th century Slavic world.
PDF
