Diskriminacija v času nosečnosti in materinstva v organizacijah sistematični pregled literature Ozadje in izvirnost: Namen pričujočega sistematičnega pregleda literature je podrobneje preučiti ...vprašanje obstoja diskriminacije nosečnic in mater na delovnem mestu ter hkrati raziskati, v kakšni obliki in v kolikšni meri je le-ta prisotna. Pripravljen bo tudi pregled pravne ureditve omenjenega področja in pregled ureditve zaščite nosečnic in mater. Metoda: Opravljen je bil sistematičen pregled literature skozi naslednje baze podatkov: ProQuest, Scopus, SpringerLink, ScienceDirect, Cobiss, dLib, Google Scholar, Emerald, Hein Online, Sci-Hub in mEga iskalnik NUK. Osredotočili smo se na pregled literature v časovnem razponu od leta 2011 do leta 2022, vendar sva zaradi želje po pridobiti vpogled v način spreminjanja diskriminacije v zvezi z nosečnostjo in materinstvom v organizacijah skozi leta, v najino raziskavo vključili tudi starejšo literaturo, za katero sva ocenili, da bo ponudila poglobljen vpogled v bolj poglobljeno razumevanje izzivov iz navedenega področja. Rezultati: Na podlagi meril za vključitev in izključitev je bilo v sistematični pregled literature v navedenem preučevalnem obdobju vključenih 42 referenc, objavljenih v slovenskem (16) in angleškem jeziku (26). Ugotovili sva, da je diskriminacija v nosečnosti in materinstvu prisotna v organizacijah, kljub temu, da je uradno prepovedana s številnimi pravnimi viri. Kaže se v različnih oblikah (diskriminacija pri zaposlovanju, na delovnem mestu,…), kakor tudi v različnih obdobjih (v času nosečnosti in/ali materinstva). Družba: S pričujočim sistematičnimi pregledom literature želimo prispevati k družbenemu razumevanju enakosti spolov in ozaveščati, da nosečnost in materinstvo ne smeta biti razlog za kakršno koli obliko diskriminacije na delovnem mestu. Omejitve/Prihodnje raziskave: Za izvedbo prihodnjih raziskav predlagava nadgradnjo pričujoče raziskave s poglobljenim vpogledom v omenjeno vprašanje skozi percepcijo organizacij. Smiselno bi bilo tudi raziskati ali in v kolikšni meri se realizirajo sklepi na podlagi pridobljenega certifikata Družini prijazno podjetje, ki ga izdaja Ekvilib inštitut, ter kakšen doprinos tega naziva v kontekstu zmanjšane možnosti diskriminacije v času nosečnosti in materinstva oz. starševstva na splošno le-ta predstavlja zaposlenim. Hkrati ocenjujeva, da bi bilo priporočljivo podrobneje raziskati, v katerih segmentih organizacij se takšni primeri diskriminacije pogosteje dogajajo in posledično razmisliti tudi o bolj ciljno usmerjenih ukrepih. Ključne besede: diskriminacija, nosečnost, materinstvo, organizacija, pravice, enakopravnost, pravo
Optimalne zdravstvene izide v nosečnosti povezujemo s stopnjo zdravstvene pismenosti, ki je danes prepoznana kot ključna socialna determinanta zdravja. Namen integrativnega pregleda literature je bil ...preučiti, kateri sodobni pristopi (intervencije) zdravstvene vzgoje za dvig zdravstvene pismenosti nosečnic so razviti v svetu ter kakšna je vključenost strokovnjakov drugih disciplin v intervencije zdravstvene vzgoje. Pregledani so bili članki, objavljeni med letoma 2010 in 2021, iz naslednjih elektronskih podatkovnih zbirk: Cinahl in Medline (prek baze EBSCOhost), PubMed in ScienceDirect. V končno vsebinsko integrativno analizo je bilo umeščenih pet kvantitativnih raziskav. Zbrani podatki so bili analizirani z metodo tematske analize. Raziskave poročajo o vplivu zdravstvene pismenosti na prepričanja/stališča, znanje in življenjski slog med nosečnostjo, obenem pa tudi kažejo na to, da je vključevanje drugih, nezdravstvenih strokovnjakov v zdravstvenovzgojne intervencije zelo omejeno. Vidne so spremembe v pristopu sodobne zdravstvene vzgoje, a hkrati tudi to, da je ta proces prepočasen in nezadostno progresiven.
Introduction: To estimate the procedure-related risks of pregnancy loss following chorionic villus sampling (CVS) and amniocentesis (AC) compared to pregnancies without procedure.
This cohort study ...enrolled all women who underwent CVS or AC at the Department of Perinatology, University Medical Centre, Ljubljana, Slovenia (from January 2013 to June 2015). For each group we obtained a maternal age and gestational age (11-14 weeks for CVS and >15 weeks for AC) for a matched control group without invasive procedures from the national database. The data was obtained from hospital records and telephone surveys concerning pregnancy outcomes. Pregnancy loss rates in intervention vs. control groups were compared by generating relative risk (RR) with a 95% confidence interval.
During the study period, 828 women underwent CVS and 2,164 women underwent AC. Complete outcome data was available in 2,798 cases (93.5%, 770 CVS, 2,028 AC). Pregnancy loss occurred in 8/770 (1.04%, 95% CI 0.4-2.0%) after CVS vs. 15/1130 (1.33%, 95% CI 0.8-2.2%) in matched control (RR 0.8, 95% CI 0.33-1.8, p=0.6). It occurred in 16/2028 (0.79%, 95% CI 0.5-1.3%) after AC vs. 14/395 (3.29%, 95% CI 2.1-5.8%) in matched control (RR 0.2, 95% CI 0.11-0.45, p<0.0001).
The pregnancy loss rates after CVS and AC were comparable to losses in pregnancies without these procedures. With the increasing use of non-invasive prenatal testing, information that the invasive procedures are safe when indicated is essential.
Objective. The aim of the study was to evaluate the prevalence of elevated depression and anxiety among pregnant women and to examine its correlation with medical complications and socio-demographic ...characteristics.
Methods. The study is based on a cross-sectional design of a sample of 348 women in three trimesters of pregnancy who received routine obstetrical care at the University Medical Centre Ljubljana, Department of Obstetrics and Gynaecology. The responding women filled out a questionnaire on socio-demographic variables, the Centre for Epidemiologic Studies Depression Scale CES-D and the State Trait Anxiety Inventory STAI.
Results. 21.7% of pregnant women were identified as suffering from elevated depression symptomatology, 15.7% reported high state anxiety and 12.5% had high trait anxiety. No significant differences in depression and anxiety across pregnancy trimesters were found. The women who have suffered from health complications during previous pregnancies showed higher state anxiety; those experiencing complications during their current pregnancy reported more intense symptoms of depression and of state and trait anxiety than women free of complications. Less educated, lower income and mothers of many children in the third pregnancy trimester reported more intensive symptoms of depression and trait anxiety.
Conclusions. Elevated depression and anxiety are frequent among pregnant women. The results draw attention to the need for early detection and treatment of depression and anxiety during pregnancy
Namen. Cilj raziskave je bil oceniti prevalenco povišane depresivne in anksiozne simptomatike pri ženskah med nosečnostjo ter preveriti njun odnos z zdravstvenimi zapleti in nekaterimi sociodemografskimi dejavniki.
Metode. V presečno raziskavo je bilo vključenih 348 nosečnic treh trimesečij nosečnosti, ki so se v okviru Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani udeležile rednih pregledov. Nosečnice so izpolnile vprašalnik demografskih spremenljivk, Lestvico depresivnosti CES-D ter Vprašalnik anksioznosti kot stanja in poteze STAI.
Rezultati. 21,7 % udeleženk je poročalo o pomembno povišani depresivni simptomatiki, 15,7 % jih je navajalo visoko anksioznost kot stanje, visoka anksioznost kot poteza je bila prepoznana pri 12,5 % nosečnic. Med nosečnicami treh trimesečij nosečnosti ni bilo pomembnih razlik v izraženosti depresivne in anksiozne simptomatike. Ženske z zdravstvenimi zapleti v preteklih nosečnostih so poročale o pomembno intenzivnejših simptomih anksioznosti kot stanja, tiste z zapleti v trenutni nosečnosti pa o pomembno intenzivnejši depresivni simptomatiki ter anksioznosti kot stanju in potezi v primerjavi z ženskami brez zdravstvenih zapletov. Udeleženke z nižjo stopnjo izobrazbe in nižjimi prihodki ter nosečnice tretjega trimesečja z večjim številom otrok so poročale o intenzivnejši depresivni simptomatiki in anksioznosti kot potezi.
Zaključek. Povišana depresivna simptomatika in anksioznost sta pogost in razširjen problem žensk med nosečnostjo. Rezultati opozarjajo na potrebo po zgodnjem odkrivanju ter zdravljenju depresivnih in anksioznih motenj v nosečnosti
PDF
