The aim was to determine whether pregnant women conceiving through in vitro fertilization (IVF) differ from those conceiving spontaneously in terms of psychological well-being and the quality of ...life.
In a prospective study we included 75 women conceived after IVF and 78 who conceived spontaneously in the same time period (control group). All the women were sent a self-report questionnaire about demographic and reproductive history, health, pregnancy concerns, containing Subjective Quality of Life Scale (QLS), Positive and Negative Affect Schedule (PANAS), the Psychological Well-Being Scale (PWB), Beck Depression Inventory (BDI), and Zung Self-Assessment Anxiety Scale (SAS); obstetric and newborn's data were obtained from medical records. Response rate was 66.6% in the IVF and 83.3% in control group.
The mean women's age was 33.8 years in the IVF, and 32.5 years in the control group (NS). There were no significant differences between groups on the most of the outcome measures assessing psychological status. IVF mothers were just less satisfied in "friend/acquaintances" (P=0.03), a higher percentage had sexual problems prior to conception (P=0.03); the length of hospitalization during pregnancy was longer (P=0.02), and the preterm delivery rate was higher (P=0.01). Withingroup changes over gestation time indicated that IVF women, not controls, showed an increase in positive affect (P=0.04) and purpose in life (P=0.05).
IVF women are inclined to social isolation. Despite more medical problems during pregnancy, they reported improved positive emotions and purpose in life as the pregnancy progressed.
To examine the effects of various maternal and neonatal perinatal factors on the child's body mass index (BMI) and physical fitness at school-age.
Data from two registries, the SLOfit database (a ...national surveillance system of children's motor and physical development) and Slovenian National Perinatal Information System (NPIS) were analysed. Perinatal data for 2,929 children born in 2008 were linked to results of SLOfit testing of these children in 2016. Linear regression analysis was used to assess the potential relationship between several perinatal factors (very preterm birth, birth mass, maternal age, hypertensive disorders of pregnancy, gestational diabetes, parity, plurality, maternal pre-pregnancy BMI, mode of delivery, presentation, Apgar score at 5 minutes, and admission to a neonatal intensive care unit (NICU)) and child's BMI or child's physical fitness index (PFI) at the age of eight years. We also included child's school grade and maternal educational level in the analysis. A p value <0.05 was considered statistically significant.
Children born to mothers with lower pre-pregnancy BMI and higher education had lower BMI and higher PFI (p<0.001) at school-age. Physical fitness was also inversely associated with nulliparity (p<0.001) and NICU admission (p=0.020).
Among all perinatal factors studied, higher maternal education and lower pre-pregnancy BMI seem to be the most significant determinants of child's BMI and physical fitness at school-age.
Uvod. Zdravstvena pismenost je ključna determinanta zdravja žensk in otrok, ki ima ogromne posledice tudi na zdravje družbe. Dokazi iz epidemioloških, kliničnih in eksperimentalnih študij kažejo, da ...nezdravi življenjski slogi ter tvegano vedenje staršev pred zanositvijo in med nosečnostjo vplivajo na etiologijo različnih zdravstvenih okvar. Zmanjševanje dejavnikov tveganja, skrb za fizično dobro počutje, spremljanje fizioloških markerjev ter priprava na porod, dojenje in nego novorojenčka bi morali biti glavna odgovornost staršev v predporodnem obdobju.
Uvod. Med nosečnostjo kadi 15 % do 25 % žensk. Znanstveni dokazi kažejo, da izpostavljenost kajenju povzroča nižjo porodno težo. Cilj te študije je oceniti povezavo med kajenjem med nosečnostjo, ...socialnodemografskimi značilnostmi matere in nizko porodno težo. Metode. Podatki so bili pridobljeni iz 1572 vprašalnikov, ki so jih izpolnile vse ženske, ki so v obdobju od leta 2008 do leta 2010 rodile v učni bolnišnici za ginekologijo »S. Anna« v Torinu (Italija). Za oceno povezave med socialno-demografskimi značilnostmi in porodno težo je bila uporabljena multipla logistična analiza; sledil je postopni pristop z »vzvratnim izločanjem« in ocena ustreznosti modela s pomočjo Hosmer- Lemeshowega testa. Rezultati. Univariatna analiza je razkrila, da kajenje cigaret (17 %), nižja stopnja izobrazbe (13 %) in ženski spol dojenčka (13 %) predstavljajo dejavnik tveganja, saj povečujejo tveganje, da bo imel otrok nizko porodno težo. Analiza z logistično regresijo je pokazala, da sta gestacijska starost in kajenje matere statistično povezani spremenljivki. Zaključki. Rezultati potrjujejo, da se porodna teža povečuje sorazmerno z gestacijsko starostjo ter da kajenje matere in spol otroka (ženski) povečujeta tveganje za nižjo porodno težo ob rojstvu. Logistična regresija dokazuje, da povezava med kajenjem matere in nizko porodno težo pomeni povečano tveganje za celotno populacijo (RO = 2,85), tako za novorojenčke moškega (RO = 3,45) kot tudi ženskega spola (RO = 2,44)
Background. Health literacy is a critical determinant of women’s and children’s health and therefore has immense consequences for the health of society as well. Evidence from epidemiological, ...clinical and experimental studies indicates that unhealthy lifestyles and risky behavioural habits of parents before conception and during pregnancy influence the etiology of various health defects. Decreasing primary risk factors, practicing physical wellness, monitoring physiological markers and preparing for labour, breastfeeding and newborn care should be the main parental responsibilities during the prenatal period.
Methods. Our study focused on specifying the main determinants of health literacy among 360 pregnant Czech women by using an anonymous questionnaire and selected anthropometric data of mothers. The criteria for study participation produced a sample representing 1.41% of Czech women in labour during a given 2012 reference period.
Results. Despite quite adequate knowledge of both risks and supporting factors for pregnancy and foetal development, the lifestyles of a majority of the women surveyed were far from optimum: only 30% reported good dietary and physical activity habits, 24% were active or passive smokers and one third of the women occasionally drank alcohol, more often among those who were university educated.
Conclusion. Our results have confirmed previously published data noting that health literacy and a healthier lifestyle of pregnant women are associated with a higher level of education (except for alcohol drinking) and with contact with a midwife (in some examined parameters) in prenatal courses
Uvod. Zdravstvena pismenost je ključna determinanta zdravja žensk in otrok, ki ima ogromne posledice tudi na zdravje družbe. Dokazi iz epidemioloških, kliničnih in eksperimentalnih študij kažejo, da nezdravi življenjski slogi ter tvegano vedenje staršev pred zanositvijo in med nosečnostjo vplivajo na etiologijo različnih zdravstvenih okvar. Zmanjševanje dejavnikov tveganja, skrb za fizično dobro počutje, spremljanje fizioloških markerjev ter priprava na porod, dojenje in nego novorojenčka bi morali biti glavna odgovornost staršev v predporodnem obdobju.
Metode. Naša študija je bila namenjena določitvi glavnih determinant zdravstvene pismenosti med 360 češkimi nosečnicami s pomočjo anonimnega vprašalnika in izbranih antropometričnih podatkov o materah. Na podlagi meril za sodelovanje v študiji je bil izbran vzorec, ki je predstavljal 1,41 % nosečih žensk na Češkem v zadevnem obdobju leta 2012. Rezultati. Kljub dokaj dobremu poznavanju tveganj in podpornih dejavnikov za nosečnost in razvoj zarodka so se življenjski slogi večine žensk, vključenih v raziskavo, močno razlikovali od optimalnih: samo 30 % jih je poročalo o dobrih prehranskih navadah in telesni aktivnosti, 24 % je bilo aktivnih ali pasivnih kadilk, ena tretjina žensk je občasno pila alkohol, pogosteje univerzitetno izobražene.
Zaključki. Naši rezultati so potrdili predhodno objavljene podatke, ki kažejo, da sta zdravstvena pismenost in bolj zdrav življenjski slog nosečnic povezana z višjo stopnjo izobrazbe (razen pitja alkohola) in stikom z babico (pri nekaterih proučenih parametrih) na predporodnih tečajih
Introduction. 15 to 25% of women smoke during pregnancy. Scientific evidence suggests that exposure to smoking causes decreased birth weight. The aim of this study was to assess the correlation ...between smoking during pregnancy, maternal sociodemographic characteristics, and low birth weight. Methods. Data were derived from 1572 questionnaires administered to each woman that gave birth at the Gynecology Teaching Hospital “S. Anna” in Turin (Italy) during the period from 2008 to 2010. Multiple logistic analysis was used to evaluate the association between socio-demographic characteristics and birth weight; the stepwise approach with a “backward elimination” procedure was followed, and the goodness of fit of the model was estimated using the Hosmer-Lemeshow test. Results. The univariate analysis revealed that smoking cigarettes (17%), having a lower educational level (13%), and female sex of the infant (13%) seem to be risk factors, as they increase the risk of having a low birth weight child. Logistic regression analysis showed that gestational age and maternal smoking are the statistically associated variables. Conclusions. The results confirmed that birth weight increases proportionally with the length of the gestational age and that maternal smoking and the child’s sex (female) increase the risk of having a lower birth weight. Logistic regression demonstrated that the association between maternal smoking and low birth weight shows an increased risk for the whole population (OR=2.85), for male (OR=3.45) and for female newborns (OR=2.44)
Uvod. Med nosečnostjo kadi 15 % do 25 % žensk. Znanstveni dokazi kažejo, da izpostavljenost kajenju povzroča nižjo porodno težo. Cilj te študije je oceniti povezavo med kajenjem med nosečnostjo, socialnodemografskimi značilnostmi matere in nizko porodno težo. Metode. Podatki so bili pridobljeni iz 1572 vprašalnikov, ki so jih izpolnile vse ženske, ki so v obdobju od leta 2008 do leta 2010 rodile v učni bolnišnici za ginekologijo »S. Anna« v Torinu (Italija). Za oceno povezave med socialno-demografskimi značilnostmi in porodno težo je bila uporabljena multipla logistična analiza; sledil je postopni pristop z »vzvratnim izločanjem« in ocena ustreznosti modela s pomočjo Hosmer- Lemeshowega testa. Rezultati. Univariatna analiza je razkrila, da kajenje cigaret (17 %), nižja stopnja izobrazbe (13 %) in ženski spol dojenčka (13 %) predstavljajo dejavnik tveganja, saj povečujejo tveganje, da bo imel otrok nizko porodno težo. Analiza z logistično regresijo je pokazala, da sta gestacijska starost in kajenje matere statistično povezani spremenljivki. Zaključki. Rezultati potrjujejo, da se porodna teža povečuje sorazmerno z gestacijsko starostjo ter da kajenje matere in spol otroka (ženski) povečujeta tveganje za nižjo porodno težo ob rojstvu. Logistična regresija dokazuje, da povezava med kajenjem matere in nizko porodno težo pomeni povečano tveganje za celotno populacijo (RO = 2,85), tako za novorojenčke moškega (RO = 3,45) kot tudi ženskega spola (RO = 2,44)