Simpozij Obdobja 41 Ina Poteko
Slovenscina 2.0,
12/2022, Volume:
10, Issue:
1
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Poročilo o 41. simpoziju Obdobja, ki sta ga med 16. in 18. novembrom 2022 organizirala Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik (CSDTJ) in Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v ...Ljubljani pod naslovom Na stičišču svetov: slovenščina kot drugi in tuji jezik.
V sklopu konference Slovenščina na spletu in v novih medijih je 27. novembra 2015 v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU potekala okrogla miza z naslovom Slovenščina Janes: pogovorna, ...nestandardna, spletna ali spretna? K razpravi je bilo povabljenih pet strokovnjakov in strokovnjakinj s področja slovenskega jezikoslovja: dr. Helena Dobrovoljc (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakulteta za humanistiko UNG), dr. Polona Gantar (Filozofska fakulteta UL), dr. Simon Krek (Inštitut Jožef Stefan, Filozofska fakulteta UL in Fakulteta za družbene vede UL), dr. Damjan Popič (Filozofska fakulteta UL) in dr. Marko Stabej (Filozofska fakulteta UL). Razpravo sem moderirala dr. Špela Arhar Holdt (Zavod za uporabno slovenistiko Trojina in Filozofska fakulteta UL).Povod za okroglo mizo so bile terminološke zadrege, zaznane pri poskusu poimenovanja jezika v korpusu Janes,1 vendar so slednje zelo hitro razkrile širok spekter kompleksnih vzrokov. Vprašanje opredelitve »slovenščine Janes« se tako zastavlja kot rezultat sprememb v načinu človeške komunikacije, po katerih opredelitve in pojmi obstoječe slovenske (in ne le slovenske) zvrstnostne teorije izgubljajo uporabno vrednost. Je mogoče po pojavu spleta in razvoju različnih zvrsti računalniško posredovane komunikacije še govoriti o javnem in zasebnem, formalnem in neformalnem, knjižnem in pogovornem? Še več, so te kategorije v praksi – v šoli in izven nje – sploh kdaj funkcionirale? Debata se je dotaknila vprašanja, kako naj se jezikoslovje na spremembe v jezikovni rabi odzove: moramo zagotoviti predvsem novo zvrstnostno teorijo ali je potrebna tudi sprememba v odnosu do jezikovnih uporabnikov, slovenistične metodologije, izdelkov in storitev, ki jih jezikovna skupnost od nas pričakuje, jezika samega? In kakšna je v sliki sodobnih jezikoslovnih raziskav in projektov vloga gradiva Janes, kje so glavne možnosti in kaj omejitve?Na začetku debate je imel vsak od panelistov nekaj minut za predstavitev izhodiščnega mnenja, sledile so replike in na koncu še vprašanja oz. mnenja udeležencev. Zapis izjav je bil pripravljen po zvočnem posnetku, pri čemer so bile izjave za namene lažjega branja skladenjsko prilagojene značilnostim pisnega jezika, nato pa so avtorji posredovali še nekaj dodatnih pojasnil glede svojih prispevkov. Zapis začenjamo s predstavitvijo prvega panelista.1 Gre za korpus računalniško posredovane komunikacije, ki zajema besedila tvitov, blogov, uporabniških komentarjev in forumov. Korpus predstavlja prispevek (Erjavec in dr. 2015), projektna stran pa je: http://nl.ijs.si/janes/.
Zapis posveta o zahtevah po znanju slovenščine, kot jih opredeljuje najnovejši Zakon o tujcih, in dostopu do znanja slovenščine za državljanke in državljane tretjih držav. Javni posvet je organiziral ...Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in se je odvil v torek, 9. maja 2023, v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani.
Prevajanje normativnih pravnih besedil se podreja strogim pravilom, ki se nanašajo predvsem na visoko mero natančnosti teh prevodov z vidika vsebine in jezikovne točnosti, kar izhaja iz dejstva, da ...so ti prevodi pravno zavezujoči. Pravni jezik, kamor štejemo tudi jezik normativnih pravnih besedil, ima določene ključne značilnosti. Mednje štejemo nominalizacijo in prisotnost kompleksnih samostalniških struktur ter pogosto rabo trpnika. Ker se skladenjski sistemi jezikov se med seboj razlikujejo, lahko pri prevajanju določb v mednarodnih pogodbah pričakujemo razlike med skladenjskimi strukturami povedi in stavkov v izhodiščnem jeziku in skladenjskimi strukturami v njihovih prevodih. Namen tega prispevka je prikazati rezultate kvantitativne in kvalitativne analize skladenjskih prevodnih premikov na skladenjskih ravneh povedi in stavka v slovenskih prevodih določb iz mednarodnih pogodb, napisanih v angleščini kot pravni lingvi franki. Za potrebe raziskave smo izdelali manjši enosmerni vzporedni korpus, ki je vseboval enostavčne povedi kot pogosto vrsto povedi v mednarodnih pogodbah. Glavna ugotovitev glede strukturnih premikov naše raziskave je, da se glede na angleške izhodiščne povedi v slovenščini večinoma ohranja enostavčna povedna struktura. Do premikov v zloženo povedno strukturo v slovenščini pa pride, kadar je kompleksno zložena samostalniška fraza v angleščini prevedena kot podredni stavek v slovenščini. Na ravni stavka so premiki posledica spremembe zaporedja stavčnih členov ali pa posledica spremembe angleške trpne glagolske oblike v slovensko tvorno glagolsko obliko. Vendar tudi na tej ravni premiki niso pogosti. Iz teh ugotovitev sklepamo, da se prevajalci glede skladnje držijo načela visoke natančnosti prevodov normativnih besedil z vidika ohranjanja zaporedja podanih informacij ob upoštevanju zakonitosti pravne slovenščine.
Prispevek predstavlja izdelavo korpusa Trendi, prvega spremljevalnega korpusa za slovenščino. Trenutna različica Trendi 2023-02 pokriva besedila od januarja 2019 do konca februarja 2023, vsebuje pa ...že več kot 700 milijonov pojavnic oz. več kot 586 milijonov besed. Namen korpusa je, da tako strokovni kot nestrokovni javnosti ponudi podatke o aktualni jezikovni rabi in omogoči spremljanje pojavljanja novih besed ter upadanja ali naraščanja rabe že obstoječih. Poleg same vsebine predstavimo tudi metodologijo in načela izdelave korpusa. Drugi del prispevka opisuje razvoj algoritma za avtomatsko kategorizacijo besedil z novičarskih portalov, ki je bil pripravljen za potrebe korpusa Trendi in tudi drugih korpusov s tovrstnimi besedili. Za namene algoritma je bil izdelan nabor 13 tematskih kategorij, ki so v veliki meri prekrivne z mednarodnimi standardi in kategorijami v primerljivih korpusih drugih jezikov. Na besedilih, označenih s kategorijami, smo naučili več različnih jezikovnih modelov in z najprimernejšim dosegli visoko zanesljivost določevanja tematike besedilom.
Namen prispevka je, da poišče in predstavi razločevalne lastnosti med posamostaljenjem oz. substantivizacijo, sprevrženjem oz. konverzijo in poenobesedenjem oz. univerbizacijo, tudi v razmerju do ...navadne izpeljave. Prispevek pojasnjuje, zakaj posamostaljenja ne moremo enačiti s poenobesedenjem, še manj s kanonično besedotvorno izpeljavo. V prispevku smo poskušali poiskati natančne in dovolj jasne oz. enoumne opredelitve naštetih pojmov, v nadaljevanju pa predstaviti zmožnosti posamostaljenja in zglede njegove rabe v sodobni slovenščini.
Redno vpisani tuji študenti Univerze v Ljubljani, ki se v prvem letu študija v okviru modula Leto plus učijo slovensko, se v drugem semestru na posebni delavnici podrobneje spoznajo s spletnimi ...jezikovnimi viri in tehnologijami za slovenščino. V prispevku je opisana izvedba te delavnice v študijskem letu 2019/20, ko je zaradi pandemije koronavirusa potekala na daljavo, v obliki interaktivnih videoposnetkov z nalogami za preverjanje razumevanja snovi. Drugi del prispevka se osredotoča na mnenje študentov o tovrstnih jezikovnih virih. S spletno anketo sem analizirala stališča in izkušnje študentov dveh generacij: študenti generacije 2018/19 so spletna orodja spoznavali v razredu, študenti generacije 2019/20 pa na daljavo. Sodeč po rezultatih ankete, mlajša generacija študentov jezikovne vire na spletu uporablja pogosteje. Študenti obeh skupin najpogosteje uporabljajo Googlov Prevajalnik, ki mu sledijo Sloleks, pregibnik Besana, Fran in Pons. Kot argumente za uporabo teh virov izpostavljajo predvsem hitrost oz. enostavnost uporabe in navajenost na določen vir.
PDF
