Poročila Trobec, Tajan; Stojilković, Borut; Rogelj, Boštjan ...
Dela (Univerza v Ljubljani. Oddelek za geografijo),
12/2022
58
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Terensko proučevanje prsti
Geografsko raziskovanje slovenske Istre 1
Slovenske manjšine v sosednjih državah
Izvajanje pristopa LEADER/CLLD v Sloveniji
Slovenske srenje kot izročilo in priložnost
...Mesec prostora 2022
Zaključek projekta na temo potencialno onesnaženih območij v Sloveniji – vzpostavitev baze ter izdelava modela za ocenjevanje potrebe po njihovi prednostni obravnavi
CELSA bilateralni raziskovalni projekt s KU Leuven na temo podpornega okolja za nove pristopnike v kmetijstvo
Modra fakulteta: odgovor Univerze v Ljubljani na dolgoživost
Trajnostni razvoj turizma – prakse in pristopi v Srbiji in Sloveniji
V prispevku prikazujemo izbrane istrskoslovenske narečne izraze za ptice iz družine rac in gosi (Anatidae), reda plojkokljunov (Anseriformes). Istrskoslovenske ornitonime smo zbrali po vprašalnici, ...ki je bila podlaga za pripravo slovarja Lexicon ornitologicum Histriae slovenicae (LOHS). Prvo raziskavo je opravil Goran Filpi, in sicer v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, druge, novejše podatke, pa je zbrala Suzana Todorović leta 2009 v okviru svoje doktorske disertacije.2 Ornitonimi, ki jih je Suzana Todorović zapisala v Novi vasi, so bili objavljeni v IbLA, tisti, ki jih je zapisala v Borštu, pa v LAIČaG. Avtorja sta zbrano gradivo primerjala, izraze etimološko analizirala in prikazala, katere izraze Istrani še uporabljajo oz. katere so opustili ali jih nadomestili z drugimi poimenovanji.
V prispevku so prikazana hišna imena v dveh krajih slovenske Istre – na Šaredu1 , ki je bil do konca 19. stoletja skoraj neposeljen (popis iz leta 1869 beleži le 32 prebivalcev), in na Pomjanu, kjer ...je zgodovina naseljevanja veliko starejša. Tu so lastna zemljepisna imena številčnejša in bogatejša. Medtem ko smo na Šaredu zapisali večinoma hišna imena, ki razkrivajo poreklo prebivalcev, na primer pri Glemčanih, pri Doljanih, pri Rakitljanih ipd., smo na Pomjanu slišali raznovrstnejša poimenovanja, na primer pri Gunjaču, pri Malnarci, pri Vikiču, pri Kapitanu, pri Šolčoki idr.
U radu je pregled obiteljskih nadimaka potvrđenih u selu Bertoki kraj Kopra
popraćen analizom njihova podrijetla. Govor Bertoka dio je rižanskoga poddijalekta
koji sa šavrinskom varijantom tvori ...slovensku istarsku dijalektnu skupinu.
Starosjedioci u Bertokima – Istrani s romanskim i slavenskim korijenima – govore
istarskim dijalektom talijanskoga i slovenskoga podrijetla. Dakle, u Bertokima
postoji suživot slovenskoga jezika – bertošanskoga, kako ga zovu mještani, i
istarskovenecijanskoga zvanoga bertosano.
Istraživanjem je utvrđeno da je u Bertokima i u drugim dvodijalektnim naseljima
prijelaz iz slavenske jezične i kulturne tradicije u romansku većega intenziteta
nego u naseljima čiji stanovnici govore samo jednim dijalektom. Bertošanci
koji govore romanski uglavnom su receptivno dvojezični, dok su stanovnici slovenskoga
podrijetla aktivno dvojezični. Taj se fenomen može pripisati sociolingvističkomu
položaju Istrana u prošlosti.
Građa je prikupljena u razgovorima sa starosjediocima slovenskoga podrijetla.
Obiteljski nadimci zapisivani su tijekom razgovora te tijekom (kasnijega) preslušavanja
snimaka. Zabilježeno je i analizirano trideset šest obiteljskih nadimaka.
Oni su nastali od: osobnih imena (npr. pri Drejčkih), prezimena (npr. pri Marticih),
toponima (npr. pri Papečih), naziva zanimanja (npr. pri Tonetu šuštarju),
naziva biljaka (npr. pri Panankuli), naziva životinja (npr. pri Čuketih) te od osobnih
nadimaka (npr. pri Trakajih).
Etimološka analiza pokazala je da većina obiteljskih nadimaka potječe iz istarskovenecijanskoga,
stoljećima prisutnoga u Bertokima.
V prispevku1 prikazujemo šestintrideset bertoških hišnih imen, ki smo jih v sodelovanju z istrskoslovensko govorečimi domačini zapisali med terensko raziskavo leta 2020. Iz analize izhaja, da so ...hišna imena obravnavanega kraja – glede na poimenovalno motivacijo – nastala iz osebnih lastnih imen, priimkov, geografskih imen, iz poimenovanj za poklice, iz poimenovanj za rastline in živali ter iz vzdevkov, npr. pri Drejčkih, pri Marticih, pri Papečih, pri Tonetu šuštarju, pri Panankuli, pri Čuketih ali pri Trakajih. Etimološka analiza je pokazala, da je večina imen romanskega izvora, kar priča o vplivu, ki ga je imela istrobeneščina na slovensko istrsko narečje, čeprav so skozi zgodovino v kraju sobivali vaščani slovanskih in romanskih korenin, ki so bili večinoma (vsaj) receptivno dvojezični.
Pričujoči članek predstavi diahroni pregled didaktičnih pristopov, ki so se uveljavljali pri poučevanju tujih in drugih jezikov v svetu do danes. Njegov namen je preveriti njihovo rabo pri ...glotodidaktiki italijanščine kot drugega jezika na narodno mešanem območju slovenske Istre. Po primerjavi z učnim načrtom avtorica umesti vidnejše pristope v sodobno pedagoško prakso in jih na konkretnih primerih lastne pedagoške prakse preuči ter poda smernice uporabe v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovnih šol.
Ekološka pridelava oljk v Sloveniji Podmenik, Dane; Lampič, Barbara; Bavec, Martina
Dela (Univerza v Ljubljani. Oddelek za geografijo),
12/2013
39
Journal Article
Peer reviewed
Open access
V prispevku predstavljamo razvoj in značilnosti ekološke pridelave oljk v Sloveniji. V letu 2012 je bilo zabeleženih 184,5 ha ekoloških oljčnikov, kar predstavlja 10 % vseh oljčnih nasadov. Glede na ...trende lahko v naslednjih letih pričakujemo, da bi se obseg ekoloških oljčnikov lahko povzpel na 350 ha. Pomembna je tudi ugotovitev, da pridelovalci namenjajo premalo pozornosti trajnostnim kmetijskim praksam, kar sproža kritičen premislek o izpolnjevanju temeljnih standardov ekološkega kmetijstva.
V prispevku so prikazane osnovne topoklimatske značilnosti obalnega pasu Slovenske Istre, ki so rezultat splošnih podnebnih potez in specifičnih lokalnih razmer. Prostorsko najbolj razširjene ...topoklimatske enote so posledica razlik v osončenosti ter kombinacije lokalnih reliefnih danosti in rabe tal. Prikazane so na karti v merilu 1 : 50.000.
U članku se raspravlja o izabranim istroslovenskim nazivima za ptice iz porodice
pataka (Anatidae), reda guščarica (Anseriformes). Autori su istroslovenske
ornitonime prikupili koristeći upitnik koji ...je bio osnovom za pripremu Lexicon
ornitologicum Histriae slovenicae (LOHS). Prvo je istraživanje obavio Goran Filipi
osamdesetih godina prošloga stoljeća, dok je druge, novije, podatke prikupila
Suzana Todorović 2009. godine u okviru svoje doktorske disertacije (LRR) –
ornitonimi koje je Suzana Todorović zapisala u Novoj vasi objavljeni su u IbLA,
a nazivi zabilježeni u Borštu u LAIČaG. Autori su prikupljenu građu međusobno
usporedili, odredili etimologiju te utvrdili koje nazive Istrani još uvijek koriste, a
koje su zaboravili ili zamijenili drugima.
Usporedba nazivlja iz osamdesetih godina s novijim nazivima prikupljenih tijekom
2009. godine pokazala je da su većinu ornitonima sačuvali, a neke su nadomjestili
postojećim nazivima za druge vrste.
Većina je prikazanih ornitonima istromletačkog podrijetla, uz nekoliko
domaćih riječi koje aloglotske nazive pobliže određuju.
A cultural landscape is simultaneously a complex phenomenon and a process~it is a medium and a result of human activities and perception. This monograph is based on a postmodern view of the landscape ...and it understands the landscape not only as a physical phenomenon, but especially as a social and cultural document. Reading this document discloses the layers of meaning and processes that comprise it. This study examines the understanding and perception of the spatial effects from the history of Slovenian Istria in the twentieth century. It does not deal with direct changes in cultural landscape features, but rather with people’s relationship to them, and so social representation theory is used to represent landscape as a complex phenomenon. The focus is on representations of the landscape and history, such as their appearance in various literary, professional, and scholarly texts. Any literature can be a source for scholarly study and can enable the creation of new geographical knowledge and awareness.