Avtorici sta se v članku osredotočili na starostnike, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja ter fizičnih in družbenoekonomskih značilnosti bolj ranljivi z vidika posledic podnebnih sprememb kot ...druge skupine prebivalstva. V svetu sta opazna dva trenda: naraščanje podnebnih sprememb in staranje prebivalstva, zlasti v mestih. Povezave med navedenima skrb vzbujajočima trendoma v teoriji in praksi niso jasne, zato so nujne splošne smernice, ki so preproste za uporabo ter bi vladam, ustanovam in skupnostim omogočile zadevne rešitve. Avtorici sta zato na podlagi kritičnega pregleda literature predstavili sedem tematskih področij na različnih ravneh, ki so poglavitna za načrtovanje starosti prijaznih mestnih območij, odpornih proti podnebnim spremembam: okoljsko varnost, obveščanje in družbeno angažiranost ter zdravstvene in socialne službe na ravni mesta, okolico in prevoz na ravni sosesk ter javne površine in toplotno udobje in stanovanjske objekte na ravni skupin stanovanjskih zgradb. Predstavitev povezav med omenjenima trendoma v okviru, predstavljenem v tem članku, prispeva h globalnemu ozaveščanju, oblikovanju ukrepov in usmerjanju politik.
Demografski podatki in podatki o razpoložljivosti kapacitet domov starejših občanov (DSO) v Sloveniji nakazujejo potrebo po spremembi organiziranosti tega segmenta varstva. V prispevku smo se ...osredotočili na analizo in vrednotenje stanja urejenosti in dostopnosti zelenih površin ter storitev splošnega pomena v majhnih mestih z vidika potreb starejših prebivalcev, ki svojo starost preživljajo v DSO. Hkrati smo ocenili možnosti za dejansko uporabo zelenih površin te skupine prebivalstva. Ugotovili smo, da v Sloveniji potrebujemo temeljite sistemske spremembe na področju institucionalnega varstva starejših občanov, tudi na področju zagotavljanja, urejenosti in uporabe zelenih površin ob DSO.
Stanovanje spada med osnovne človekove dobrine in pravice. Njegova vloga je mnogostranska, saj omogoča zadovoljevanje številnih človekovih potreb, poleg tega stanovanje ni omejeno le na ozek bivalni ...prostor, ampak vključuje tudi širše bivalno okolje, v katerem posameznik prebiva. Odnos posameznika do stanovanja in bivalnega okolja se skozi njegovo življenje spreminja. Zlasti v času starosti naj bi dobilo stanovanje še poseben pomen. Kot kažejo raziskave, želijo starejši zato čim dalj časa ostati v svojem bivalnem okolju, saj naj bi bili nanj navezani. Da bi ugotovili, ali spoznanja o navezanosti starejših na lastno bivalno okolje držijo tudi za Slovenijo, smo v članku analizirali, koliko so na svoje stanovanje in širše bivalno okolje navezani starejši v Sloveniji in kako so z bivanjem v njem zadovoljni. Mnenja starejših smo pridobili z anketiranjem, statistično analizo pa smo opravili s programom SPSS, in sicer na podlagi izračuna več statističnih testov povezanosti. Analiza je potrdila našo predpostavko, da so tudi slovenski starejši na svoj dom oziroma domače okolje zelo navezani in da so z bivanjem v njem zadovoljni. Pokazalo se je še, da so med starejšimi glede tega nekatere razlike, ki so odvisne od tega, koliko so ljudje stari, kje živijo in koliko časa že bivajo v svojem domu.
Ugotovitve različnih avtorjev kažejo, da imajo starejši ljudje po večini negativen odnos do oskrbe na domu na daljavo. Da bi spoznali stališča starejših do te storitve v Sloveniji, smo izvedli ...raziskavo, katere rezultati so obravnavani v tem članku. Izkazalo se je, da imajo starejši ljudje do oskrbe na domu na daljavo pozitiven odnos, kar smo pripisali učinkovitemu informiranju. Ozaveščanje potencialnih uporabnikov je zato ključnega pomena pri njenem sprejetju v družbi, vendar se je treba pri uvajanju te storitve različno odzivati na potrebe starejših v mestnem in podeželskem okolju.
Staranje prebivalstva kot neizogibna posledica družbenih sprememb postavlja pred družbene akterje nove, drugačne izzive. S podaljševanjem delovne dobe naraščajo potrebe po vlaganjih v človeški ...kapital delovno aktivnih starejših, za ohranitev njihove zaposljivosti kot tudi učinkovitosti. Z globalizacijo in informacijskotehnološko povezanostjo na vseh področjih se kot vse bolj nujna spretnost poudarja znanje tujih jezikov delovno aktivnih starejših. Tako je pomembno tudi poznavanje njihovih motivov za učenje. Z raziskavo v jezikovnih šolah ugotavljamo, da se motivacija za učenje tujih jezikov med mladimi in starejšimi statistično značilno razlikuje. Delodajalci kot tudi jezikovne šole pa naj bi s spremembami sedanjih praks ustvarjali nove možnosti za osvojitev te spretnosti.
Zaradi staranja prebivalstva se razvite države vse bolj spopadajo s povečevanjem potreb po zagotavljanju ustrezne stanovanjske oskrbe za starejše ljudi in (s tem) s povečevanjem finančnih potreb za ...zagotavljanje zdravstvenih in socialnih storitev za starejše. Članekizhaja iz predpostavke, da bi lahko te potrebe zmanjšali s fizičnim (pre)oblikovanjem grajenega bivalnega okolja, s čimer bi starejšim ljudem omogočili, da bi lahko čim dlje ostali v domačem okolju, v katerem bi bili sposobni živeti čim samostojneje in čim boljkakovostno. Predstavljeni in kritično analizirani so trije pristopi: prilagajanje bivalnega okolja po načelu oblikovanja za vse, preureditev bivalnega okolja v pametno (inteligentno) okolje na podlagi podpornih tehnologij, vključitev bivalnega okolja v omrežjeoddaljenega nadzora. Izkazalo se je, da se kljub prednostim in priložnostim preoblikovanja grajenega prostora pojavljajo številne pomanjkljivosti, nevarnosti in dileme. V sklepu so predstavljena razmišljanja o načinih in možnosti uveljavitve obravnavanih pristopovv praksi; Due to ageing of the population, developed countries are dealing with increasing needs in providing adequate residential care for older people and (with this) demands in providing appropriate social and services for the elderly. This article assumes thatthese needs could be reduced with the physical (re) design of the built living environment, by which elderly people would be given the opportunity to remain in their home environments as long as possible, capable of independently living with as high a quality of life as possible. Three approaches are presented and critically evaluated: adaptation of the living environment according to the principles of design for all, arrangement of living environments in the smart (intelligent) environment based on the assistive technologies, integration of the living environment into a remote monitoring network. It turns out that despite the advantages and opportunities of the built environment redesigning many weaknesses, risks and dilemmas appear. In the conclusion, some ideas are presented on how approaches discussed could be implemented in practice.
PDF
