U Republici Hrvatskoj su se 2003. godine otvorile zakonske mogućnosti za pružanje socijalne usluge smještaja za starije i teško bolesne osobe (do 20 korisnika) u obiteljskim domovima. Taj novi vid ...obiteljskog poduzetništva u djelatnosti socijalne skrbi, koji ranije nije postojao, od tada do danas kontinuirano bilježi rast ponude i potražnje. Anketnim istraživanjem na ukupnoj populaciji predstavnika obiteljskih domova u Hrvatskoj, sukcesivno u 2017., 2018. i 2019. godini, utvrđen je broj i teritorijalna rasprostranjenost aktivnih obiteljskih domova, kapaciteti i broj korisnika, raspon cijena, minimalni ukupni prihodi te broj i profili radnika koje zapošljavaju, uključujući angažirane članove obitelji i vanjske zaposlenike. Zahvaljujući nesaturiranoj i trajno rastućoj potražnji za uslugom smještaja, pokazalo se da je ponuda obiteljskih domova za starije i teško bolesne osobe prisutna u svim županijama te da je do 2019. godine narasla na 400 aktivnih obiteljskih domova i blizu 6.000 korisnika, s perspektivom daljnjeg rasta. Ustanovljeno je da je prosječno u obiteljskom domu angažirano preko 6 osoba, u okvirnom omjeru: 2 člana obitelji i 4 vanjska zaposlenika. Budući da obiteljski domovi u dobroj mjeri angažiraju „neiskorištene“ materijalne i ljudske resurse kojima obitelj raspolaže (nezaposlene članove obitelji, postojeće objekte i opremu, u slučaju seljačkih domaćinstava i poljoprivredne resurse), cijena novootvorenog radnog mjesta je po prirodi stvari relativno niska. To ovu poduzetničku djelatnost čini još značajnijom, osobito jer se razvija i u manje razvijenim područjima i zapošljava i osobe niže zapošljivosti (nižeg obrazovnog statusa, starije, žene). Može se zaključiti da su obiteljski domovi nimalo zanemariv čimbenik otvaranja novih radnih mjesta i zapošljavanja, sada i ubuduće. Istraživanjem su ustanovljene i velike razlike u cijenama usluge, kao rezultat cjenovne prilagodbe tržišnoj potražnji i kupovnoj moći. To zacijelo rezultira i značajnim odstupanjima u kvaliteti usluge i uvjetima smještaja ove osjetljive skupine korisnika, što će ubuduće zahtijevati sustavniji državni nadzor i veća ulaganja predstavnika obiteljskih
domova.
Rad prikazuje povijesni pregled institucionalne skrbi za nezbrinutu djecu u Dubrovniku. Još je 9. veljače 1432. Vlada Dubrovačke Republike osnovala nahodište za djecu pod imenom »OSPEDALE DELLA ...MISERICORDIA«. Godine 1785. osnovan je odlukom Senata zavod za siročad ženskog spola – Conservatorio, sa svrhom zbrinjavanja siromašnih djevojčica grada i predgrađa, a 1894. godine otvoreno je Zaklonište za siromašnu mušku djecu koje je postalo ustanovom osobite pažnje najuglednijih Dubrovčana. Godine 1944. Narodno oslobodilačka vojska (NOV) ulazi u Dubrovnik te Narodna vlast preuzima Zaklonište za mušku djecu koje je 1947. godine dobilo novo ime - Dječji dom Ivo Vukušić. Ova ustanova od 1997. djeluje kao dječji dom odnosno dom za djecu i mlađe punoljetne osobe Maslina. Može se zaključiti da je Dom za djecu i mlađe punoljetne osobe Maslina nasljednik tradicionalnih postupaka i socijalne osjetljivosti stare Dubrovačke Republike, te slijednik Zakloništa osnovanog 1894. godine.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
...mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Gradnja prve faze novega kliničnega centra v Ljubljani je bila končana dobre štiri mesece pred rokom, od predvidenih 101 milijonov 600 tisoč dinarjev pa so doslej porabili 62 milijonov ali 32 procentov. Republika in posamezne občine vedno izpolnjujejo obveznosti, tako da tudi glede financiranja ni večjih zastojev. Na današnji skupni seji sveta in upravnega odbora kliničnih bolnišnic je onkološki inštitut sprejel predlog, da bi namesto novih prevzel prostore sedanje interne klinike, o tem pa bosta razpravljala še republiški zdravstveni center in sekretariat za zdravstveno in socialno varstvo.- Information:- Hospitals in Ljubljana are already preparing for moving into their new premises. The construction of the first phase of the Medical Centre, KLC Hospital. Construction site, concrete walls, building.- Original language summary:
Ljubljana: klinične bolnišnice v Ljubljani se že pripravljajo na selitev nekaterih klinik v nove prostore. Izgradnja prve faze Klinični center, KLC bolnišnica. Gradnja, betonsko zidovje, stavba.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Ljubljana: visoke cene v dijaških domovih, reportaža - življenje in dnevni utrip dijakov v domu TSŠ, dom ...Tehničnih srednjih šol, Vidovdanska ulica 16, stavba, zunanjost, dvorišče z rokometnim igriščem, učilnica in dijaki za mizami pri učenju in delu, spalnica s posteljami (železni vojaški pogradi), vzorno postlane postelje, strešno okno mansardnega prostora (bivši samostan), kaminska peč, priprava hrane, kuhinja in skladišče, lonci in pokrovke, kotli, mešanje, pomoč dijakov, dijaki na samopostrežnem kosilu, deljenje hrane, pomivanje posode, delavnica za popravilo inventarja, delo v domskem radioklubu (mnogo je dijakov elektro šol), sestavljanje aparatur.
Sedaj pa obiščimo enega največjih ljubljanskih domov, dom tehnične srednje šole, ki je bil ustanovljen 1948. Nastanjen je v zelo starih stavbah bivše ljubljanske hiralnice. Gojencev je v domu 680, po socialni strukturi je 224 otrok delavcev, 202 uslužbencev, 109 kmetov. Tretjina gojencev je iz ljubljanskega okraja, mnogo jih je iz mariborskega in koprskega. Oskrbnina znaša 11.500 dinarjev in čeprav ne krije dejanskih stroškov so gojenci mnogo na slabšem kot oni nastanjeni v modernih ustanovah, kjer je oskrbnina mnogo nižja.
V majhnih, pozimi v glavnem nezakurjenih prostorih, se stiska po šest gojencev. Kapaciteta doma je letos prekoračena skoraj za sto in uprava je morala nekatere gojence naseliti celo v »Teksasu«, kot imenujejo v domu podstrešne prostore, kjer pozimi sicer kurijo staro peč, toda skozi podstrešna okna zaradi snega pozimi ne prodre niti dovolj zraka, tako potrebnega mlademu človeku, ki v glavnem preživi svoj dan v zaprtih prostorih. In če pogledamo kuhinjo, ni stanje nič boljše. Tehnično osebje se trudi, da bi mladini nudilo kolikor toliko izdatno hrano. Toda od 1961 ni prejelo nobenega poviška na osebne dohodke, poleg tega je kuhinja skoraj vsa opremljena samo s tistim priborom, ki so ga podedovali od hiralnice.
Da bi bilo stroškov manj, pridno pomagajo tudi sami gojenci, ki iz oddaljene kuhinje in podzemnih kleti po strmih stopnicah nosijo hrano v jedilnico. Tu je posebno opoldne velik naval, treba je nahraniti 680 otrok in vsi bi radi čim prej sedli za mizo. 28 gojencev pridno pomaga pri razdeljevanju hrane in v umivalnici in si tako na uro zaslužijo po 80 dinarjev, ki jih nujno potrebujejo, da bi lahko plačali oskrbnino. Dela se ne sramujejo. Mnogi si pomagajo tudi z delom v zadrugi. Štipendije so vedno manjše in potreba po zaslužku vedno večja, oskrbnine pa na splošno rastejo. Kaj več o tem nam bodo povedali upravnik doma Ernest Jeler, predsednik domske skupnosti, Jaka Rome in prosvetni delavec tovariš Milko Domanjko.- Original language summary:
Ljubljana - visoke cene za bivanje v dijaških domovih.- Ljubljana: High prices for accommodation in dormitories.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
...mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Naslednji prosim... Prav gotovo ste že velikokrat slišali ta poziv, ki oznanja, da se začenja pomembna in - dolgotrajna procedura. Začne se namreč pisanje formularjev, prijavnic, napotnic, pa vseh drugih vsemogočih papirjev. Kako to zgleda, lahko vidite sami. Bolniške sestre morajo biti vsekakor zelo dobre uradnice, saj ni niti najmanj enostavno, voditi kartoteko in evidenco, pa pisati in izpolnjevati in... še dosti je teh in teh... Zunaj, v čakalnici,pa čakajo ljudje... No, to naj bo le bežen pogled v katerikoli zdravstveni dom. Kaj več o tem pa bo povedal naš stalni sodelavec, zdravnik, dr. Milan Hodalič, upravnik zdravstvenega doma Vič.
Čakalnica v Zdravstvenem domu, čakalnica - polna, sprejemna pisarna, urejanje papirjev, kartotek itd.- Information:- This is one of the waiting rooms in a Slovene day clinic. Time: yesterday, today or tomorrow. Unfortunately, diseases are always rife. Red tape in a day clinic (Vič Day Clinic)- Original language summary:
Pogled v eno od čakalnic naših zdravstvenih domov. Čas: včeraj, danes ali jutri, saj bolezni – na žalost – nikdar ne manjka. Birokracija v zdravstvenem domu (Zdravstveni dom Vič Ljubljana).- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Spoštovani gledalci, poglejmo v internatske sobe, kjer stojijo postelje ena zraven druge in je ureditev ...prostorov skoraj špartanska. Isto občutimo v veliki prostorni jedilnici, kjer za enkrat še nihče ne misli na to, da bi uredil mize za kosilo domače in prijetno. Kaj mislite, kdo bi utegnil napraviti v tej hiši, kjer živi in prebije svoje dneve najbrž veliko število mladih ljudi, vzdušje bolj prijetno in bolj domače?
Nekako pred letom dni se je pri nas seznam poklicev obogatil za nov poklic. Narekovala ga je velika potreba po organiziranem in pravilno zasnovanem delu v velikih gospodinjstvih, kot so internati, dijaški in otroški domovi, socialne in zdravstvene ustanove in domovi za onemogle in stanje v teh ustanovah, ki je bilo ugotovljeno v anketah in analizah. V teh ustanovah bo poklicna gospodinja nujno potrebna moč. Nadomestila bo skrbno mater v privatnem gospodinjstvu in poskrbela, da bo delo opravljeno z manj delovne sile in da bodo ekonomska sredstva pravilno razporejena.
Razumljivo je, da ta poklic pri nas še ni dovolj znan, kajti omenjene ustanove poznajo le praktikantke, ki prihajajo iz šole na prakso in po njihovem odhodu uvidijo, da bi bila prav taka delovna moč njihovi ustanovi nujno potrebna.
Prav zato želimo, da bi se naši gledalci seznanili s šolo, ki pripravlja mlada dekleta za dolžnosti poklicne gospodinje in kuharja obratno družbene prehrane.
Ko stopimo skozi vrata gospodinjske šole v Radljah opazimo, da je hiša v vsej pogledih vzor prijetnega vzdušja in domačnosti. Vmes srečujemo dekleta, pri najrazličnejših gospodinjskih delih. Ustavili se bomo pri skupini, ki se pripravlja na pranje. To skupino vodi učenka tov. Anica Janežič. Pravkar sprejema perilo, njene sodelavke- učenke sortirajo in tehtajo. Perilo je potrebno ločiti po izvoru, umazanosti in namenu uporabe. Nato vsa skupina deklet zasuče rokave in je brž vse namočeno oziroma se že menca, kuha in pere.
Naslednji dan je delo gospodinje Anice Janežič organizacija likanja in tudi mi si lahko ob priložnosti ogledamo najrazličnejše likalne deske, pravilno vlaženje, ravnanje in škrobljenje.
Radlje: gospodinjska šola; dvorišče in šolsko poslopje, delo na stopnišču, brisanje prahu, dekleta v učnih prostorih opri različnih delih in opravilih, delovna oblačila - kot gospodinje ali zdravstveno osebje, urejanje tal, pometanje, čiščenje in loščenje lesenega poda, delo s sesalcem za prah, posteljno perilo, tehtanje, zapisnik in delo v pralnici; ročno pranje v velikih, lesenih kadeh, perilnikih, kuhanje rjuh v kotlu, mešanje s veliko kuhalnico, izpiranje in centrifugiranje, likanje prtičev - s štirkanjem, likanje in zlaganje belega perila, delo deklet v kuhinji, serviranje hrane, dijakinje med kosilom.- Original language summary:
Radlje ob Dravi - gospodinjska šola za dekleta.- Radlje ob Dravi - housekeeping school for girls.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
The past concepts of life and work in homes for older people in Slovenia are no longer adequate to meet the needs, wishes and requirements of their current users. One of the basic premises, relying ...on Goffman's concept of the total institution, is that the first and foremost characteristic of homes for older people is that they are institutions. The theoretical starting point, namely that Goffman's concept of the total institution is ideal-typical, was corroborated by an investigation of the presence of elements of the total institution in Slovenian homes for older people, proving that not all features of the total institution can be found in any chosen empirical selection of institutions, with the data showing that those characteristics which are present do not exist in the ideal, that is in the most pronounced form. The homes' users are given consideration, their personnel are adapting to their needs and requirements, even though this occurs within the functioning of an institution whose aims, i.e. to care for a large number of people living in one place, make life in such an institution subordinated to rules, along with the bureaucratisation and routinisation of services.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
...mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Reševanje bolnikov s helikopterjem; reševalni avtomobil na nujni poti - sirena, prevoz bolnika s helikopterjem; izjava dr. Andrej Bručan, predsednik stalne komisije za urgentno medicino Slovenije, pristanek helikopterja, notranjost helikopterja z zdravniško opremo, zunanjost Kliničnega centra.- Information:- Demanding tourists check the situation abroad in detail before travelling, even to the point as to how quickly they can expect medical help to arrive if something unexpected happens. Ljubljana has come closer to European standards in the field of ambulance transportation, with a waiting time of 13 minutes on average. The European average is 2 minutes less.- Original language summary:
Zahtevni gostje temeljito preučijo prav vse kar jih čaka v tujini oziroma državi kamor potujejo. Tudi to kako hitro lahko pričakujejo zdravniško pomoč, če se jim kaj zgodi. V Ljubljani smo se s prevozi z rešilnimi vozili približali evropskim merilom. V povprečju traja 13 minut. 2 minuti več kot evropsko povprečje.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
...mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Splošna bolnišnica - zunanjost, doc. dr. Gorazd Kolar, direktor Univerzitetne očesne klinike.- Information:- Ljubljana: 100 let očesnega oddelka v Jugoslaviji – muzejski oddelek in predmeti. Muzejska zbirka univerzitetne očesne klinike, razstavljene vpisne knjige, fotografije dr. Emil Buck, dr. Leopold Jaše.- Original language summary:
Ljubljana: 100 let očesnega oddelka v Jugoslaviji – muzejski oddelek in predmeti. Muzejska zbirka univerzitetne očesne klinike, razstavljene vpisne knjige, fotografije dr. Emil Buck, dr. Leopold Jaše.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Za letošnjo turistično sezono je značilno, da smo v bitki za turistične devize domačega gosta postavili ...nekoliko na stran. Zato je razumljivo, da je zanimanje za letovanje v domovih ali počitniških prikolicah delovnih organizacij večje kot prejšnja leta. Seveda pa so zmogljivosti dokaj omejene, saj je skrb za letovanje delavcev v posameznih organizacijah različna.
Murter, Hrvaška: delavski turizem - najcenejša in zato tudi najbolj dostopna oblika letovanja; počitniški dom železničarjev, otroci na vrtiljaku in gugalnici, počitniški dom Talis Murter Slanica, tabla, dopustniki igrajo tarok, delavci na počitnicah na morju, na plaži, izjava Čeda JURAGA, kopanje v morju.- Original language summary:
Murter, Hrvaška: delavski turizem.- Murter, Croatia: Workers' tourism.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF
