Namen prispevka je predstaviti raziskavo preverjanja razumljivosti nerevidiranih strojno prevedenih spletnih besedil. Primarni udeleženci v raziskavi so bili splošni bralci in ne izurjeni prevajalci ...ali popravljalci strojnih prevodov. Gre za prvo tovrstno raziskavo, ki je bila izvedena za slovenski jezik. Cilj raziskave je bil preveriti, v kolikšni meri so nerevidirani strojni prevodi razumljivi splošnemu bralstvu, pri čemer sem se posvetil tudi vplivu besedilnega in slikovnega konteksta. Preverjal sem prevode prevajalnikov Google Translate in eTranslation. Raziskava je bila izvedena z anketo, v kateri so udeleženci odgovarjali na vprašanja, ki so preverjala razumevanje spremljajočega besedilnega segmenta, v katerem je bila napaka. Rezultati nudijo vpogled v trenutno stopnjo razvoja strojnih prevajalnikov, ne z vidika storilnosti pri njihovem popravljanju, ampak z vidika, koliko jih razume ciljno bralstvo. Na koncu članka nudim novo evalvacijo izvornih segmentov, ki sem jih v začetku leta 2023 ponovno prevedel, tokrat še s prevajalnikom DeepL.
Trubadur je odprtokodna platforma za urjenje glasbenega posluha z avtomatiziranimi vajami ritmičnega in intervalnega nareka. Platformo smo ovrednotili z dijaki Konservatorija za glasbo in balet ...Ljubljana v šolskih letih 2018/19–2020/21. Rezultati evalvacije so pokazali, da lahko uporaba platforme poveča uspešnost pri testih in predstavlja dopolnitev učenja na daljavo.
Epidemiološke razmere v Sloveniji so vplivale tudi na izobraževalni proces, saj je bilo treba del izobraževalnega in svetovalnega procesa prenesti iz predavalnice in simulacijskega kabineta v spletno ...– virtualno okolje. V študijskem letu 2020/2021 je bil tako na Oddelku za babištvo izveden pilotni projekt z naslovom Virtualna priprava na porod in starševstvo. Gre za prvi poskus načrtovanja, oblikovanja, izvedbe in evalvacije virtualnega izobraževalnega programa na področju babištva, ki so ga izvedli študenti pod mentorstvom s prisotnostjo udeležencev – bodočih staršev. Poseben izziv je bilo dejstvo, da so bili študenti babištva postavljeni v dve vlogi, in sicer v vlogo študenta in vlogo zdravstvenega strokovnjaka, ki prvič samostojno (pod mentorstvom) izvaja virtualni izobraževalni program za bodoče starše za pridobitev lastnih strokovnih kompetenc. Velik poudarek je bil namenjen evalvaciji projekta in izvedbe nastopa na način kvalitativnega raziskovanja z uporabo fokusnih skupin. Rezultati kažejo, da se študenti zavedajo pomena in zahtevnosti oblikovanja virtualnega učnega okolja. Želijo si več časa za pripravo izobraževalnega progama, več usmeritev in več možnosti za izvedbo generalke pred nastopom. Posebej izpostavljeno je bilo stresno svetovalno delo pri odgovarjanju na vprašanja bodočih staršev, ki je potekalo po končani izvedbi v živo on-line.
Zadovoljstvo z bivalnim okoljem je bila v zadnjih desetletjih temeljito raziskovana tema, saj lahko ponudi pomemben vpogled v kakovost bivalnega okolja. Vendar na tem področju še vedno ostaja veliko ...neodgovorjenih vprašanj in neskladnosti med izsledki raziskav. Ker na razumevanje katerega koli področja znanstvenega raziskovanja pomembno vpliva kakovost metodologije in uporabljenih merskih instrumentov, je namen tega članka pregled trenutnega stanja razvoja in psihometričnih značilnosti najpogosteje uporabljenih metod merjenja zadovoljstva z bivalnim okoljem, in sicer samoocenjevalnih vprašalnikov, ki izhajajo iz pristopa merjenja splošnega zadovoljstva z bivalnim okoljem na podlagi ocenjevanja zadovoljstva s posameznimi vidiki bivalnega okolja. Iz pregleda študij je razvidno splošno pomanjkanje ustrezno razvitih vprašalnikov s preverjeno veljavnostjo, pomanjkljivo poročanje o izvoru, razvoju in psihometričnih značilnostih uporabljenih vprašalnikov ter pogosto pomanjkljivo vlaganje v razvoj in preverjanje veljavnosti vprašalnikov. Ta opažanja so pomembna predvsem za ocenjevanje kakovosti študij in implikacij glede zadovoljstva z bivalnim okoljem, ki izhajajo iz teh študij, poleg tega so to točke, v zvezi s katerimi bi bilo mogoče raziskovalno prakso izboljšati.
Strojno prevajanje je področje računalniške lingvistike, ki raziskuje uporabo programske opreme za prevajanje besedila iz enega jezika v drugega. Faktorsko statistično strojno prevajanje je različica ...statističnega, pri katerem besedilu dodamo jezikoslovne oznake na ravni besed in jih spremenimo v vektorje. Tako želimo izboljšati kakovost dobljenih prevodov. V prispevku opišemo uporabo odprtokodnega sistema Moses za faktorsko statistično strojno prevajanje iz angleščine v slovenščino. Iz besedilnega korpusa smo ustvarili več faktorskih in nefaktorskih prevajalnih modelov. Z njimi smo prevedli dve besedili s področja informacijskih tehnologij. Prvo je usmerjeno tržno in ima kompleksnejšo zgradbo, drugo pa je bolj tehnične narave. Prevode, ki smo jih dobili, smo na dva načina primerjali z dvema neodvisnima človeškima prevodoma in s prevodom, ki smo ga ustvarili s storitvijo Google Translate. Za prvi način primerjave smo uporabili metriko BLEU, za drugega pa so prevode pregledali človeški pregledovalci in podali subjektivno oceno, ki je pri prevajanju še vedno zelo pomembna. Čeprav rezultatov ne moremo primerjati neposredno zaradi različnih metrik, se gibanje ocen kakovosti pri obeh besedilih dobro ujema. Edina občutna razlika med računalniško in človeško oceno se pojavi pri prehodu na faktorske modele pri drugem besedilu. Analizirali smo zanesljivost ocenjevalcev in rezultate ocenjevanja. Ugotovili smo, da so naši modeli primernejši za tehnična besedila in da uporaba faktorskih modelov vidneje izboljša prevajanje kompleksnejših besedil.
Working with bereaved parents is an immense challenge for professionals in the field of perinatal care and requires a high level of knowledge and skill. This article aims to evaluate the ...effectiveness of the Perinatal Loss Care blended educational programme.
An evaluative assessment was carried out using a scored questionnaire to gather pre- and post-programme data. Participants were medical and healthcare professionals (n=200) who participated in the programme voluntarily (the Medical Professional/Motivated group and the Others group) or were selected by their employer and for whom attendance was mandatory (the Medical Professional/Non/Motivated group).
Participants' perception of their own knowledge and understanding of perinatal bereavement care was significantly higher on completion of the educational programme, proving its effectivity. There was a statistically significant effect on overall score in individual groups of respondents, as well as the whole set (p<0.001), with post-intervention scores higher than pre-intervention scores. No statistically significant differences in overall score were detected before participation in the educational programme in individual groups (p=0.204). Participants from the Medical Professional/Non/Motivated group achieved lower post-intervention scores to a significantly greater extent (p<0.05) and more often perceived the educational programme as being "very difficult" (χ
=20.66, df=6, P<0.01) compared to other groups.
The educational programme was assessed as effective. Care of bereaved parents has its specifics and healthcare professionals should possess a basic knowledge of how to provide sensitive care during this time.
Mood disorders are becoming one of the major public health problems and care for good mental health is substantially affecting almost all dimensions of our lives. However, the lay and professional ...public have the most contrasting attitudes and beliefs about mental disorders compared to other chronic non-communicable diseases. Persisting stereotypes and myths about mental disorders as a rule hinder professional help-seeking, interest and belief in their effective treatment. This problematic is discussed in the multi-authored monograph ('More Knowledge about Mood Disorders for Escaping the Labyrinth: Experiences and Reflections'). In the 21 scientific and professional essays, the authors of various academic backgrounds reflect upon mental health issues, focusing on contemporary mood disorders. Moreover, the first results of the newly introduced and innovative mental health promotion programme in Slovenia - With Raised Mental Health Literacy to Better Managing Mood Disorders (acronym OMRA) - are presented, as well. The monograph is good food for thought for the lay and professional public.
Stalen del razvoja strojnega prevajanja je evalvacija prevodov, pri čemer se v glavnem uporabljajo avtomatski postopki. Ti vedno temeljijo na referenčnem prevodu. V tem prispevku pokažemo, kako zelo ...različni so lahko referenčni prevodi za področje podnaslavljanja ter kako lahko to vpliva na oceno – ista metrika lahko isti prevajalnik oceni kot neuporaben ali kot zelo uspešen samo na podlagi tega, da uporabimo referenčne prevode, ki so pridobljeni po različnih postopkih, vendar vedno jezikovno in pomensko povsem ustrezni.
V prispevku je na kratko prikazan pomen evalvacije v praktičnem usposabljanju. Posebej se bomo osredotočili na prak- tično usposabljanje v delovnih organizacijah. Spoznali bomo subjekte evalvacije, ...torej kdo vse evalvira v praktičnem usposabljanju. Predstavili bomo, koga ali kaj se evalvira ter kako. Prikazali bomo tudi dve vrsti evalvacij in načine evalvacij v praktičnem usposabljanju. Nazadnje pa bomo opisali, v čem so sploh prednosti oz. koristi praktičnega usposabljanja za različne subjekte.
Nevidni učinki programa PUM Kuran, Manuel
AS. Andragoška spoznanja,
10/2013, Volume:
19, Issue:
3
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Ključne kompetence oziroma temeljne zmožnosti postajajo vse pomembnejše tudi v izobraževanju odraslih. Čeprav je Evropski svet članic Evropske unije oblikoval Evropski referenčni okvir temeljnih ...zmožnosti, se od držav članic pričakuje, da predlagani nabor ključnih kompetenc prilagodijo kulturnim in izobraževalnim posebnostim posamezne države. Po drugi strani se tudi ključne kompetence v različnih programih izobraževanja odraslih zelo različno izražajo in razvijajo. V prispevku se osredotočamo na ključne kompetence skozi primerjavo izbranih rezultatov evalvacijskih študij programa Projektno učenje za mlajše odrasle (PUM) iz let 2002 in 2010. Posebno pozornost namenjamo vlogi ključnih kompetenc mladih v kontekstu družbenih sprememb, ki so se v zadnjem desetletju dogajale na področju izobraževanja in zaposlovanja mladih. Prispevek končujemo z razmislekom o drugačnem vrednotenju uspešnosti programa PUM, pri katerem bi bilo smiselno upoštevati tudi učinke programa na razvoj ključnih kompetenc.