Grobišče Zvonimirovo-Veliko polje v srednji Podravini blizu Virovitice je edino sistematično raziskano grobišče latenske kulture v severni Hrvaški. Na osnovi najdb ga lahko datiramo v fazo LT C2. ...Poleg bojevniških grobov izstopajo pokopi žensk z značilno nošo in nakitom ter pridano hrano. V tem prispevku sta obravnavana ženska grobova LT 90 in LT 91 s posebnimi predmeti vsakdanje rabe, kot so železni noži, keramična vretenca in železne šivanke, ki kažejo na ženska opravila v gospodinjstvu. Izjemna najdba v grobu LT 91 je še železna igla z živalsko glavico. Podobna je bila odkrita na grobišču Kapiteljska njiva v Novem mestu, v prav tako v ženskem grobu, ki je datiran v LT C1. Železne in bronaste igle s povešeno glavico in gladkim ali tordiranim vratom so bile najdene na območju srednje in vzhodne Evrope v poznolatenskih naseljih. Konec 2. st. pr. n. št. se podobne igle pojavljajo tudi na grobiščih ob Baltiku. Prav tako so znane iz rimske dobe, predvsem iz naselij, redkeje iz ženskih grobov ter izjemoma iz moških. Iglo iz Zvonimirova, najdeno skupaj s keramičnim vretencem v groba LT 91, lahko povezujemo s predenjem oz. pripravo niti za tkanje in jo interpretiramo kot kavelj vretena. S pripravo preje in izdelavo oblačil povezani pridatki v ženskih grobovih v Zvonimirovem so značilni za določen spol in starost, na simbolni ravni pa prikazujejo različne vloge žensk v družini in skupnosti.
The purpose of this study is to map and analyse how travellers at an airport and on ferries experience, interpret and define the risk, safety and freedom of movement in the northern part of the ...Baltic Sea region with regard to the border agencies. This qualitative study is based on empirically gathered material such as field interviews and fieldwork observations on Stockholm's Arlanda airport in Sweden, and a Tallink Silja Line ferry running between Stockholm and Riga in Latvia. The study's general starting point was an ethno-methodologically inspired perspective on verbal descriptions along with an interactionist perspective which considers interactions expressed through language and gestures. Apart from this starting point, this study focused on the construction of safety as particularly relevant components of the collected empirical material. The study findings suggest that many passengers at the airport and on the ferries hold positive views about the idea of the freedom of movement in Europe, but are scared of threats coming from outside Europe. The travellers created and re-created the phenomenon of safety which is maintained in contrast to others, in this case the threats from outside Europe. The passengers in this study construct safety by distinguishing against the others outside Europe but also through interaction with them. The passengers emphasise that the freedom of movement is personally beneficial because it is easier for EU citizens to travel within Europe but, at the same time, it is regarded as facilitating the entry of potential threats into the European Union.
Članek temelji na raziskavi, opravljeni v čilski prestolnici Santiago, ter obravnava izvor in razvoj urbanih identitet v tem segregiranem mestu 21. stoletja. Na podlagi socioloških in etnografskih ...dokazov smo procese razvoja urbane identitete analizirali z opazovanjem zasedbe, uporabe in prisvojitve ozemlja. Hipoteza je: kljub dokazom o segregaciji, modernizaciji in globalizaciji urbani prebivalci na svojih ozemljih na novo izumljajo življenjske sloge, da bi uskladili vezi ljubezni in pripadnosti z uporabo razlikovalnih znamenj in s privzemanjem značilnih vsakdanjih navad. Moderno, segregirano in globalno mesto je polno otočkov, ki razkrivajo podobe prijaznejšega urbanega življenja in željo po njem. Članek analizira območja, na katerih obstajajo skupnostne, novoskupnostne in obrobne identitete. Kaže na to, da poleg skupnostnih identitet, ki gojijo nostalgijo po izgubljeni skupnosti (z iskanjem zavetja ali novih načinov, da obronke mest spremenijo v kraje, na katerih je mogoče živeti v senci reke Mapocho ali na njeni drugi strani in v neposredni bližini zgodovinskega središča mesta), obstajajo tudi obrobne identitete, ki so danes vseprisotne; spodkopavajo urejenost in enotnost mesta ter vodijo v raznolik, heterogeni in večkulturni življenjski slog. Rezultat sta spojitev in urbani življenjski slog.
Zaradi velike obsežnosti in raznovrstnosti izobraževanja in učenja odraslih ima to področje vzgojno-izobraževalne dejavnosti velike težave z identiteto. Te težave ugotavljamo na vseh treh ...identifikacijskih področjih, to pa so: identiteta stroke in področja izobraževanje odraslih; družbena identiteta stroke, ki jo štejemo za izobraževanje odraslih; osebna identiteta - identiteta izobraževalcev odraslih s stroko in dejavnostjo izobraževanja in učenja odraslih. V prispevku navajamo identitetne težave na vseh treh področjih. Pomanjkljiva identiteta je huda ovira pri izobraževanju in usposabljanju tistih, ki delajo in/ali želijo delati na področju izobraževanja odraslih ali pa se to od njih želi in/ali pričakuje. S skupnim imenom jih označujejo za izobraževalce odraslih, a njihove vloge in naloge n tem področju so različne. Vsebine in način usposabljanja je treba temu prilagoditi. Priporočamo: da se iz dokaj obsežnega seznama mogočih vsebin oblikujejo modularni programi, ciljno naravnani na izbrane ciljne skupine; da se udejanjanju programa sistematično pristopi z metodami trženja in pridobivanja (rekrutiranja) udeležencev; da se pridobi možnost za izdajo javno veljavnih certifikatov, s temi pa bi lahko nadomestili zdajšnji program pedagoško-andragoške izobrazbe, ki navedenim težavam z identiteto ne sledi dovolj in ustrezno; da se uspešne programe distribuira po Sloveniji in po možnosti izpelje v sodelovanju s partnerskimi institucijami
Der Schutzgegenstand personenbezogener Daten gemäß Art. 4 Nr. 1 DS-GVO wird auf den Schutz der kontext-spezifischen personalen Identitäten erweitert. In Anbetracht der gleichzeitigen Realisierung ...etwa der kulturellen, wirtschaftlichen und sozialen Identität bedarf es eines spiegelbildlichen Identitätsschutzes aus dem offline-Kontext für den online-Kontext. Dies verlangt die spieltheoretisch begründete Verhandlungsfähigkeit der Bilder personaler Identitäten, damit sich der Selbstdatenschutz mit einem Mediationsagenten wirksam ausüben lässt. Demnach sollte ein iteratives „identity management by design“ zur technischen Gestaltungsanforderung werden, um dem Prinzip einer verhandlungsfähigen personalen Identität im Online-Kontext gerecht zu werden.
In the first anthology of its kind in English, leading Israeli film scholars explore how one of the world’s most exciting emerging cinemas has become a vibrant site for the representation of Israeli ...realities.
Litteraturläsare eller inte? Johansson, Maritha; Nordenstam, Anna
Acta didactica Norden,
05/2023, Volume:
17, Issue:
1
Journal Article
Peer reviewed
Open access
I den undersökning som presenteras i artikeln görs en tematisk analys (Robinson, 2021) av 28 elevtexter, så kallade läsarbiografier (Golland, 2019; Millard, 1997a; Mossberg Schüllerqvist & ...Olin-Scheller, 2011). Dessa är skrivna av elever som går på IB-programmets (International Baccalaureate Diploma Program) förberedande år på två skolor i Sverige. Analysen visar att elevernas läsning från barndomen fram till idag kan delas in i perioder som präglas av högläsning, bokslukande och avbrott. Samtliga elever i undersökningen har positiva minnen från de yngre årens högläsning. Efter denna period följer de fem olika spår, där perioder av avbrott kan varvas med bokslukarperioder. En del elever slutar läsa helt efter en period av bokslukande medan andra återkommer till läsningen efter ett avbrott. Fritidsläsningen konkurreras i många fall ut av såväl skolläsning som andra fritidsintressen, samtidigt som eleverna beskriver att de gärna vill identifiera sig som läsare. Skälen till att eleverna läser beskrivs som en vilja att fly verkligheten en stund, men de framhåller även bildningsskäl. Eleverna visar medvetenhet om vad som i den aktuella kontexten är ett värdefullt kulturellt kapital (Bourdieu, 1977). Studiens resultat kan ha betydelse för hur litteraturundervisningen läggs upp, då det starka bildningsidealet kan utnyttjas, samtidigt som man som lärare måste vara medveten om konkurrensen från såväl annat skolarbete som fritidsintressen.
Litteraturläsare eller inte? Maritha Johansson; Anna Nordenstam
Acta didactica Norden,
05/2023, Volume:
17, Issue:
1
Journal Article
Peer reviewed
Open access
I den undersökning som presenteras i artikeln görs en tematisk analys (Robinson, 2021) av 28 elevtexter, så kallade läsarbiografier (Golland, 2019; Millard, 1997a; Mossberg Schüllerqvist & ...Olin-Scheller, 2011). Dessa är skrivna av elever som går på IB-programmets (International Baccalaureate Diploma Program) förberedande år på två skolor i Sverige. Analysen visar att elevernas läsning från barndomen fram till idag kan delas in i perioder som präglas av högläsning, bokslukande och avbrott. Samtliga elever i undersökningen har positiva minnen från de yngre årens högläsning. Efter denna period följer de fem olika spår, där perioder av avbrott kan varvas med bokslukarperioder. En del elever slutar läsa helt efter en period av bokslukande medan andra återkommer till läsningen efter ett avbrott. Fritidsläsningen konkurreras i många fall ut av såväl skolläsning som andra fritidsintressen, samtidigt som eleverna beskriver att de gärna vill identifiera sig som läsare. Skälen till att eleverna läser beskrivs som en vilja att fly verkligheten en stund, men de framhåller även bildningsskäl. Eleverna visar medvetenhet om vad som i den aktuella kontexten är ett värdefullt kulturellt kapital (Bourdieu, 1977). Studiens resultat kan ha betydelse för hur litteraturundervisningen läggs upp, då det starka bildningsidealet kan utnyttjas, samtidigt som man som lärare måste vara medveten om konkurrensen från såväl annat skolarbete som fritidsintressen.
PDF
